Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Projekti v obdobju 2014 – 2020



Slika las_v_objemu_sonca

Razvoj novih poencialov v vinogradništvu in enoturizmu spodnje Vipavske doline »ENOTOUR-2«

Vodilni partner: LAS V objemu sonca, vodilni partner RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica;
Ostali partnerji: Mestna občina Nova Gorica, Zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina, Kmetijski inštitut Slovenije, KGZ Nova Gorica, Zavod Konzorcij vinarjev Vipavske doline, Občina Renče-Vogrsko, Občina Šempeter-Vrtojba, Občina Miren-Kostanjevica, ZTKMŠ Brda, KS Branik
Trajanje projekta: 01.07.2022-30.06.2023
Skupna vrednost projekta: 140.950,85 EUR

Kratek opis operacije:

Operacija LAS »Razvoj novih potencialov v vinogradništvu in enoturizmu spodnje Vipavske doline«, s kratkim nazivom »ENOTOUR 2« je logično nadaljevanje uspešnega projekta ENOTUR na temo inovativnega povezovanja za razvoj vinogradništva in enoturizma spodnje Vipavske doline.

 

KLJUČNI NAMEN nadaljevanje projekta ENOTUR kot operacija LAS »ENOTOUR 2« je vzpostaviti povezovanje vinarjev območja LAS, prenosi dobrih praks in terenskih izkušenj med vinarji in vinarji celotnega območja LAS, nadaljevanje spremljanja vinogradov in analize grozdja in vina ter izvedbe predstavitvenih degustacij za blagovno znamko »Vipavska dolina – Terase Izbrano« ter dvig prepoznavnosti območja v širši regiji, nacionalni ravni, ter Izdelava koncepta in idejne osnove za Tehnološki center za kmetijstvo v Dornberku.

S predlagano projektno idejo želimo na področju izboljšati povezavo med turističnimi ponudniki, pridelovalci lokalnih kmetijskih proizvodov (vina…) in raziskovalnimi inštitucijami, ki  bodo s prenosom znanja skrbele za strokovno podporo v izboljšavi in zaščiti lokalne oznake porekla pridelkov (nadaljevanje projekta Enotur). V sklopu projekta se bodo utrdili temelji za skupen razvoj, upravljanje in trženje turistične destinacije goriškega zaledja na področju enoturizma. Projekt podpira razvoj agroturizma skozi boljše izkoriščanje naravnih danosti, človeških virov, lokalnih pridelkov in produktov, razvoj novih turističnih proizvodov in storitev ter promociji. 

 

V okviru projekta partnerji zasledujejo:

  • Širitev članstva Konzorcija in pridobivanje vinarjev iz celotnega območja LAS V objemu sonca.
  • Nadaljevanje spremljanja vinogradov in analize grozdja in vina ter izvedba degustacij za blagovno znamko 'Vipavska dolina - Terase Izbrano'.
  • Prenos znanja v obliki predstavitev in praktičnih delavnic na temo o trajnostnem vinogradništvu, sodobnih tehnologijah ter ohranjanju biodiverzitete.
  • Promocija na nacionalni in mednarodni ravni.
  • Priprava predstavitvnenih vsebin z lokalnimi značilnostmi za namene ureditve informativnih tabel na lokacijah območja LAS V objemu sonca; Branik, Dornberk, Šempas, Vrtojba, Bukovica, Miren.
  • Priprava predloga eno dnevnega doživljajskega dogodka na temo »tradicija – kulinarika – vino« z vlakom na relaciji: Šempetera pri Gorici – Prvačina - Dornberk – Branik na grad Rihemberk in downhill.
  • Izdelava koncepta in idejne osnove za Tehnološki center za kmetijstvo v Dornberku, posnetek stanja: priprava vsebin za postavitev Tehnološkega centra za kmetijstvo v Dornberku, vsebine, projektantska zasnova.

 

GLAVNI CILJ projekta je ohranjati naravne danosti, naravne vrednote,  biotsko raznovrstnost ter kulturno dediščino za trajnostni (turistični) razvoj območja.

Projekt LAS spodbuja ohranjanje biodiverzitete, tako da spodbuja vpeljavo naravnih elementov kot so zeleni pasovi, poraščenimi naravnimi pregradami (npr. živa meja), ekološka pridelava, zmanjšanje uporabe herbicidov, idr. bo vinogradnikom še bolj podrobno predstavljena na delavnicah.

Spodbuja in ustvarja možnosti (več mogočih točk: na Rihemberku, v Dornberku) za izvajanje degustacij vin iz t.i. 'spontanih fermentacij', kjer za fermentacije uporabljamo mikrofloro iz samega vinograda. Nadaljevanje projekta ENOTOUR 2 se usmerja tudi v  ustvarja pogojev postavitve in tehnološkega centra za kmetijstvo, kjer bodo lahko mladi potencialni kmetje pridobivali strokovna, praktična znanja kako uporabljati zelene pasove, ekološko pridelavo in manjšo uporaba herbicidov v vinogradih ter tako osnovali nove poslovne priložnosti s področja ekološkega kmetovanja.

Načrtovanje in urejanje prostorov, kjer bo glavno aktivnost podajanje strokovnih znanj s področja okolju prijaznega vinogradništva in promocija ekološko pridelanih vin, se bodo lepo povezovali z novo ponudbo / novimi vsebinami aktivnega preživljanja prostega časa, kot je gorsko kolesajenje, pohodništvo, tematske poti. 


Logo sklad ESRR Projekt ZA KRASNaložbo Razvoj novih poencialov v vinogradništvu in enoturizmu spodnje Vipavske doline »ENOTOUR-2« financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Slika logoprpleadereuslo

SIMBIOZA SOBIVANJA ČLOVEKA IN NARAVE za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju občin Divača, Hrpelje – Kozina, Komen in Sežana

Nosilec projekta: Ekološka kmetija Sandi Fedrigo.
Projektni partnerji: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Javni zavod Park Škocjanske jame, BRINJEVKA, socialne storitve, pridelava in predelava hrane d.o.o., so.p., Ekološka kmetija Brhanovi - Bogdan Drožina

Kratek opis operacije:

Partnerstvo operacije Sobivanje združuje zavedanje o pomenu varstva okolja in ohranjanja narave, še posebej simbiotičnega sobivanja človeka in narave. Sonaravno kmetovanje, spodbujanje lokalne samooskrbe ter ohranjanje in varovanje podeželskega okolja, s poudarkom na območju parka Škocjanske jame (v nadaljevanju: PŠJ), je glavni cilj operacije. Izmenjava znanj in izkušenj, izoblikovan inovativni pristop za osveščanje o samooskrbi ter organizirani dogodki bodo udeležencem podali znanje, ki ga bodo ohranili tudi po končani operaciji. Kmečka lopa in nabavljena kmetijska mehanizacija bo prispevala k urejenosti območja PŠJ in bo omogočila lažje opravljanje kmetijske dejavnosti, predvsem pa bo predstavljala spodbudo z vidika ohranjanja, obstoja in razvoja kmetije. Gre namreč za edino živinorejsko kmetijo, ki poleg pridelave ekološkega mesa, pomembno vpliva na obdelanost površin v PŠJ. S spravilom kmetijskih pridelkov in strojev na eni lokaciji, ki bo zavarovana z lovilcem olj, se bo zelo zmanjšalo tveganje za onesnaževanje tal, podtalnice in vodotokov, kar je pomemben dolgoročni učinek tudi po zaključku operacije.

Cilji operacije:

Kratkoročni cilji so:

  • prispevanje k simbiozi sobivanja z divjadjo in divjimi zvermi,
  • prispevanje k simbiozi sobivanja kmeta (kmetijstva) in narave ter kmeta (kmetijstva) in turista (turizma),
  • izmenjava dobrih praks na področju ekološkega kmetovanja,
  • prispevanje k vedenju o prilagajanju na podnebne spremembe in ohranjanju biotske raznovrstnosti,
  • osveščanje o pomenu samooskrbe,
  • prispevanje k izboljšanju kakovosti produktov,
  • prispevanje k ohranjanju in varovanju okolja,
  • dvig ozaveščenosti o pomenu varovanja narave in okolja,
  • sodelovanje z ranljivimi skupinami na področju sonaravnega kmetovanja.

Aktivnosti operacije:

  • izgradnja kmečke lope z ureditvijo dvorišča in nabava potrebne kmetijske mehanizacije – aktivnost, ki se jo lahko obravnava tudi kot učni primer sobivanja kmeta (kmetijstva) in narave, posredno pa tudi kot primer sobivanja kmeta (kmetijstva) in turista (turizma),
  • izmenjava znanj in izkušenj s področja ekološkega kmetovanja,
  • organizacija dogodka na temo sobivanja z divjadjo in divjimi zvermi (sobivanje človeka in živali/narave),
  • organizacija dogodka na temo prilagajanja kmetovanja glede na podnebne spremembe (sobivanje človeka in narave),
  • predstavitev poklica ‘kmet’ za mrežo šol PŠJ,
  • osveščanje ranljivih skupin o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo,
  • oblikovanje inovativnega pristopa za osveščanje o samooskrbi.

Rezultati operacije:

  • zgrajena kmečka lopa z urejenim dvoriščem in potrebno kmetijsko mehanizacijo;
  • 3 srečanja (skupno ca. 10 ur) namenjena izmenjavi znanja in izkušenj s področja ekološkega kmetovanja;
  • 2 dogodka (sobivanje z divjadjo in divjimi zvermi ter prilagajanje kmetovanja glede na podnebne spremembe);
  • 1 dogodek za mlade oz. šole (predstavitev poklica »kmet«);
  • 1 dogodek za ranljive skupine z namenom osveščanja o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo;
  • 3 študijske vrtne zasaditve kot inovativni pristop ozaveščanja o samooskrbi.

 

Aktivnosti posameznega partnerja znotraj operacije so navedene TUKAJ.

Logo-PRP-Leader-EU-SLO

 

Slika acquavitis_cmyk

ACQUAVITIS – Inovativne rešitve za učinkovito rabo vode v čezmejnem vinogradništvu

Akronim projekta: ACQUAVITIS
Naslov projekta: Inovativne rešitve za učinkovito rabo vode v čezmejnem vinogradništvu
Program: Program sodelovanja INTERREG V-A Italija – Slovenija 2014-2020
Vodilni partner: Kmetijski inštitut Slovenije
Trajanje projekta: 1. januar 2020 – 31. december 2021
Skupna vrednost projekta: 878.175,00 €
Vir financiranja: ESRR (85 %), lastni delež (15%)

Projektni partnerji:

  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije  KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA
  • Geodetski inštitut Slovenije
  • Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Matematica e Geoscienze
  • Università degli Studi di Udine – Dipartimento di Scienze AgroAlimentari Ambientali e Animali
  • Università Ca’ Foscari Venezia

 

Splošni cilj projekta: 

Cilj projekta je razvoj in preizkušanje inovativnih tehnologij in smernic za zaščito in učinkovito rabo vodnih virov ter načrtovanje ukrepov ob nepredvidenih dogodkih in klimatskih spremembah. Za to je potreben prenos znanja ter izmenjava izkušenj med raziskovalnimi ustanovami in vinogradniškimi kmetijami/vinskimi kletmi čezmejnega območja. V razvoj učinkovitih modelov gospodarnega upravljanja z vodnimi viri bo aktivno vključenih najmanj 15 kmetij.

Povzetek projekta: 

Pogosta sušna obdobja in visoke temperature povzročajo okoljski stres, ki se kaže v zmanjševanju razpoložljivih količin vode. Iz tega razloga se bodo indikatorji rabe vode v prihodnjem obdobju povečali. To bo vplivalo na naravne in kmetijske ekosisteme (zlasti na sektorje z visokim »Indeksom izkoriščanja vode« kot je vinogradništvo). Obravnavano čezmejno območje je zaradi podnebnih, geomorfoloških in ekonomskih značilnosti (majhne kmetije) zelo ranljivo. Zato želimo na tem področju čim prej postaviti jasne strategije za učinkovito rabo vode. Postavili mrežo za spremljanje količine/kakovosti vode in razvili inovativne zelene namakalne sisteme za vinograde (čas namakanja glede na vodni stres). V projektu vpeljujemo hitro metodo za določanje vodnega stresa rastlin preko hiperspektralnih posnetkov iz zraka. Hitro informiranje deležnikov bo zagotovljeno preko spletnega portala. Z optimizacijo rabe vode za namakanje bomo izboljšali ekonomsko stanje kmetij in vplivali na trajnostno rabo podzemnih voda. V uvajanju novih pristopov rabe vode bo vključenih najmanj 15 čezmejnih kmetij. Z razvojem zelenega gospodarstva (“green economy”) bomo izboljšali konkurenčnost tega ranljivega območja.

Glavni rezultati: 

V predlaganem projektu bomo vplivali na trajnostno kmetijstvo preko boljšega upravljanja z vodnimi viri. Optimizirali bomo rabo vode, tako da bomo prilagodili količino, način in čas namakanja dejanskim potrebam trte. To bomo dosegli s holističnim pristopom.
(1)Postavitev spletnega portala: Spletni portal Acquavitis bo povezoval znanstvena področja, kot so vinogradništvo, rastlinska fiziologija, meteorologija, hidrologija, geologija...Cilji so sistemsko zbiranje, obdelava in povezava podatkov iz različnih virov ter hiter prenos informacij kmetom za upravljanje vinogradov. 3D interaktivna maketa bo prikazovala vpliv klimatskih sprememb na stanje vinogradov. (2) Vpeljava novih pristopov v merjenju vodnega stresa rastlin Količino in dostopnost vode rastlinam bomo ocenili preko merjenja vodnega potenciala in izotopske sestave vode v listih. Le-to bomo primerjali z izotopsko sestavo voda iz različnih virov (deževnica, površinske, podzemne). Tako bomo ocenili, iz katerega vira in koliko vode trta dobiva v danem trenutku. Zbrani rezultati bodo omogočili izdelavo modelov kroženja vode. Stanje vodnega stresa v vinogradih bomo spremljali z rednimi meritvami vodnega stresa v najmanj šestih vinogradih ter preko hiperspektralnih in IR posnetkov z droni in letalom. (3) Preučitev namakalnih sistemov in postavitev smernic učinkovitega namakanja: Naprave s kapljičnim namakanjem bodo preučevane v dveh čezmejnih vinogradih. Na ta način bomo postavili smernice namakalnih postopkov. (4) Prenos znanja: Podatki bodo zbrani na spletni platformi, kmetje, študenti, raziskovalci bodo z rezultati seznanjeni neposredno ter posredovani na dogodkih.

 

 

Spletna stran projekta:

https://www.ita-slo.eu/sl/acquavitis

Slika logowool300px

WOOL - Volna kot izjemna priložnost za razvoj

Naslov projekta: Volna kot izjemna priložnost za razvoj
Izvirni naslov projekta: Wool as Outstanding Opportunity for Leverage
Program: INTERREG V-B Adriatic-Ionian ADRION 2014-2020
Vodilni partner: Polo Tecnologico di Pordenone SCPA– Tehnološki park Polo, Pordenone, Italija
Trajanje projekta: 1. marec 2020 – 28. februar 2022
Skupna vrednost projekta: 1.342.775,00 € Vir financiranja: ESRR (85 %), lastni delež (15 %)
Sodelujoči na projektu: Klavdija Kancler (koordinator projekta), Slava Božič (administrativni & finančni koordinator projekta), Jana Čuk (strokovna sodelavka), Jani Mlekuž (strokovni sodelavec)

projekt wool

 

Projekt WOOL je del INTERREG VB Adriatic-Ionian ADRION programa 2014-2020. V projekt je vključenih šest držav: Italija, Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Grčija. Vodilni partner je Tehnološki park Polo PN, Pordenone, Italija. V projektu sodelujeta dva slovenska partnerja, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Nativa, Inštitut za trajnostno rast. Število sodelujočih partnerjev je deset, pridružen pa je en partner s Hrvaške.

 

Projektni partnerji:

  • POLO PN – Tehnološki park POLO, Pordenone
  • C.C.I.A.A. della Basilicata –Zbornica za gospodarstvo, industrijo, obrt in kmetijstvo Basilicata
  • KGZS – Zavod GO – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • NATIVA – Inštitut za trajnostno rast
  • EFZG – Univerza Zagreb, Fakulteta za ekonomijo in podjetništvo
  • Majur – Občina Majur
  • Larissa– Gospodarska zbornica Larissa
  • SERDA – Sarajevo economic region development agency
  • Pljevlja – Občina Pljevlja
  • Žabljak – Občina Žabljak

 

 

Volna je naraven, obnovljiv, biološko razgradljiv proizvod, ki ga je mogoče reciklirati. Kljub temu volna spada med nišne izdelke, saj volneni izdelki predstavljajo samo 1,2 % celotne tekstilne proizvodnje, kjer prevladujejo sintetična vlakna.

 

Glavni cilj projekta je dvigniti uporabo volne, posebej v turistično razvitih pokrajinah in pokrajinah kjer je volna del kulturne dediščine. Volna, ki se tretira kot odpadek in je pogosto odvržen in uničen je lahko surovina, ki omogoča razvoj podeželja, industrije, znanosti, umetnosti, obrti in turizma. Lahko doprinese k trajnostnemu razvoju in ohranjanju okolja.

 

Glavni rezultati projekta bodo oblikovanje skupne transnacionalne strategije uporabe volne v partnerskih državah, izdelava karte/zemljevida (Adrion WOOL Network) v katerem bodo označene pokrajine znotraj posameznih držav, kjer je prisotna surovina - volna. S tem zasledujemo trajnostno in sezonsko prilagojeno turistično ponudbo volnenih izdelkov, povezanih z dediščino in tradicijo, interpretirano na inovativen način - z novo sodobno zasnovo tradicionalnih ročno izdelanih volnenih izdelkov v sodelovanju z obrtniki in umetniki.

Končni cilj je izoblikovanje blagovne znamke WOOL in vzpostavitev novih turističnih poti in ateljejev na temo volne, kar bo vplivalo na gospodarsko rast vključenih pokrajin. Omogočen in spodbujan bo prenos znanja in regijsko sodelovanje, kar bo prispevalo k izboljšanju upravljanja s skupno dediščino in oblikovanju različnih dobavnih verig, ki bodo spodbujale nastanek novih delovnih mest.  

 

Več na uradni spletni strani projekta  https://wool.adrioninterreg.eu/

in Facebook strani https://www.facebook.com/Adrion.Shepherds.Footsteps/

Slika logo_adrion_enviroment_ecovinegoals_3

ECOVINEGOALS – Upravljanje in dejavnosti v ekoloških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij

Akronim projekta: ECOVINEGOALS

Naslov projekta: Upravljanje in dejavnosti v ekoloških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij

Izvirni naslov projekta: ECOlogical VINEyards GOvernance and Activities for Landscape‘s Strategies

Program: INTERREG V-B Adriatic-Ionian ADRION 2014-2020

Vodilni partner: VEGAL – Razvojna agencija vzhodne Benečije

Trajanje projekta: 1. marec 2020 – 31. avgust 2022

Skupna vrednost projekta: 1.939.505,59 €

Vir financiranja: ESRR (85 %), lastni delež (15 %)

Sodelujoči na projektu: dr. Karmen Bizjak Bat (koordinator projekta), Slava Božič (administrativni & finančni koordinator projekta), Andreja Škvarč (specialistka za vinogradništvo in selekcijo vinske trte), Majda Brdnik (specialistka za vinogradništvo), Tamara Rusjan (specialistka za vinarstvo)

 

Projektni partnerji:

  • VEGAL – Razvojna agencija vzhodne Benečije
  • PAT – Avtonomna pokrajina Trento
  • KGZS – Zavod GO – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  • AZRRI – Agencija za razvoj podeželja Istre
  • INFORMO - Združenje za spodbujanje zaposlovanja, strokovnega razvoja in izobraževanja
  • BDCKG – Poslovno razvojni center Kragujevac
  • BSC BAR – Podjetniški inkubator Bar
  • BAR – Občina Bar
  • CIHEAM-MAICh – Sredozemski agronomski inštitut Hania

 

 

Intenzivno vinogradništvo v Jadransko-Jonski (ADRION) regiji lahko negativno vpliva na kakovost prsti, vode in zraka, biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ter povzroča pomembne spremembe občutljivih habitatov in tradicionalnih pokrajin. Projekt ECOVINEGOALS se spopada prav z izzivi intenzivnega vinogradništva in njegovih negativnih posledic.

 

Glavni cilj projekta ECOVINEGOALS je razvoj strategij, akcijskih načrtov, orodij in zmogljivosti vinogradniških območij za agroekološki prehod v smeri upravljanja z nižjimi vnosi in izpusti. Sočasno pa je projekt usmerjen v uskladitev proizvodnih, socialnih, okoljskih in pokrajinskih potreb občutljivih vinogradniških območij v Jadransko-Jonski regiji.

 

Pričakovani rezultat projekta ECOVINEGOALS je oblikovanje treh različnih transnacionalnih strategij:

  • Prva bo osredotočena na agroekološke sisteme gojenja vinske trte in podpori njihovega širjenja na občutljivih vinorodnih območjih v Jadransko-Jonski regiji;
  • Druga je namenjena uskladitvi vinogradništva z drugim konkurenčnimi rabami zemljišč ob sočasni skrbi za ohranjanje pokrajin in habitatov;
  • Tretja pa je usmerjena v uveljavitev participativnih teritorialnih procesov upravljanja, s pomočjo katerih bodo deležniki, ob uporabi izdelanih modelov, lažje sodelovali v procesih pogajanjih in reševanju konfliktov vezanih na varstvo okolja in pokrajine.

 

Pričakovane spremembe bodo dosežene z pomočjo pilotnih pobud in lokalnih akcijskih načrtov. Te je mogoče doseči z izmenjavo tehničnega znanja, z ocenjevanjem ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz agroekološkega pristopa in s krepitvijo participatorne sposobnosti oblikovalcev zakonodaje. Transnacionalni in interdisciplinarni značaj projekta omogoča doseganje trajnih rezultatov, kot je ustanovitev nove inovativne mednarodne mreže (AVINE) na območju Jadransko-Jonske regije in vključitev v že obstoječe mreže EU, skladno s pričakovanimi rezultati projekta, ki se nanašajo na agroekološke prakse, zaščito pokrajin in habitatov, aktivno sodelovanje in socialno ozaveščenost. Nenazadnje pa projekt prispeva k izvedbi utečenih politik EU na evropski in nacionalni ravni kot so EUSAIR, skupna prehranska politika (Common Food Policy) in bioekonomska strategija (Bioeconomy Strategy), ter upošteva prednostne naloge, opredeljene v delovnem dokumentu služb EU komisije FOOD 2030 (EU Commission Staff Working Document FOOD 2030).

 

Več na uradni spletni strani projekta https://ecovinegoals.adrioninterreg.eu/ in Facebook strani  https://www.facebook.com/ecovinegoals

Slika logo_ekp_sklad_za_regionalni_razvoj_slo_slogan

INOVATIVNO PARTNERSTVO ZA RAZVOJ VINOGRADNIŠTVA IN ENOTURIZMA SPODNJE VIPAVSKE DOLINE

Operacija je namenjena pospeševanju razvoja podeželja v okviru vinogradništva in enoturizma spodnje Vipavske doline.
Trajanje operacije: 1.1.2019 - 1.3.2021
Skupna vrednost operacije : 54.772,18€
Vir sofinanciranja: 40.894,16€ (sredstva ESRR)

Nosilec operacije: Kmetijski inštitut Slovenije

Partnerji: 

  • Mestna občina Nova Gorica
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • Kmetijska zadruga Dornberk z.b.o.
  • RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica
  • Društvo Zapisi

Cilj operacije:

Cilj operacije je postavitev inovativnega partnerstva oz. konzorcija, skupna identifikacija in definicija dodane vrednosti vinogradništva in vinarstva ter njihovo vključevanje v integralni turistični proizvod.

Glavne aktivnosti operacije:

- priprava pravilnika s posebno zaščito oznake porekla in blagovne znamke 'Vipavska dolina Izbrano'

- ustanovitev Konzorcija

- prenos znanja in delavnice z deležniki

- postavitev celostne grafične podobe, vključno z izdelavo konzorcijskih nalepk

- izdelava spletnega portala o pomenu vinogradništva v kraju in možnostmi aktivnega preživljanja prostega časa

Operacijo sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan

Slika grevislin_cmyk

GREVISLIN - Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah

strateški projekt
Akronim projekta: GREVISLIN
Naslov projekta: Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah
Program: Program sodelovanja INTERREG V-A Italija-Slovenija 2014-2020
Vodilni partner: RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica
Trajanje projekta: november 2018 - november 2021
Skupna vrednost projekta: 2.940.032,53 €
Vir financiranja: ESRR (85%), lastni delež (15%)

Partnerji pri projektu:

  • RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica
  • Občina Ajdovšina
  • Mestna občina Nova Gorica
  • Inštitut za vode Republike Slovenije
  • Agencija Republike Slovenije za okolje
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova
  • Gorica
  • Občina Postojna
  • Autorità di bacino distrettuale delle Alpi orientali
  • Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia
  • Agenzia Regionale per la Protezione dell’Ambiente del Friuli Venezia Giulia
  • Consorzio di Bonifica Pianura Isontina
  • Comune di Staranzano - Organo Gestore Riserva Naturale Foce Isonzo
  • Regione del Veneto
  • Agenzia Veneta per l'Innovazione nel Settore Primario - Veneto Agricoltura

 

Pomen projekta:

V strateškem projektu GREVISLIN sodelujejo vsi ključni strateški partnerji z namenom ohranjanja, izboljšanja in obnove narave in njenih procesov, da bi se preko tega zagotovile raznovrstne ekosistemske storitve za družbo. Za dosego tega je zelo pomemben proces dolgoročnega načrtovanja zelene infrastrukture, ki ga projekt tudi vključuje. Partnerstvo obsega nacionalno (nacionalne institucije za varstvo okolja), regionalno (regije) in lokalno raven (občine) na obeh straneh meje. Veliko strokovno podporo v procesu razvoja projekta je nudilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor (SI), ki je pridruženi partner projekta. Nujnost čezmejnega sodelovanja je predvsem v iskanju rešitev načrtovanja in vzpostavitve zelene infrastrukture na mednarodnem povodju Soče, ki povezuje čezmejno upravičeno območje Slovenije in Italije, ki zagotavlja številne čezmejne koristi in povezuje ekosisteme, ki lahko nato zagotavljajo svoje storitve. Koristniki čezmejnega območja bodo javne institucije na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, strokovne institucije na področju varstva okolja in kmetijstva, nevladne organizacije na področju varstva okolja, kmetje, učenci, dijaki, študenti in učitelji, prebivalstvo (aktivnosti osveščanja).
Projekt GREVISLIN bo prvič v zgodovini projektnega sodelovanja vzpostavil medsektorske povezave med ključnimi razvojnimi institucijami na čezmejni, državni, regionalni in lokalni ravni. Projekt ima velik potencial prenosa izkušenj na druga območja Severnega Jadrana.

Projekt GREVISLIN rešuje skupne teritorialne izzive na področju dolgoročnega čezmejnega strateškega načrtovanja razvoja in varstva zelene infrastrukture, dolgoročnega spremljanja stanja voda in biotske raznovrstnosti habitatov (s poudarkom na območjih povodja Soče in spodnjega dela reke Livenza, porečja Vipave), izvajanja pilotnih aktivnosti in naložb vzpostavitve zelenih infrastruktur na območju NATURA 2000 ter povečevanja ozaveščenosti ciljnih skupin o pomenu trajnostnega upravljanja z vodami, varovanih območij ter gozdnih in kmetijskih površin. Zelena infrastruktura zagotavlja okoljske, gospodarske in družbene koristi za družbo in okolje, zato jo je potrebno skrbno načrtovati, vzpostaviti in spremljati. Projekt GREVISLIN bo povezal čezmejno območje, zato so skupni teritorialni izzivi v reševanju institucionalnih dejavnikov: dveh držav, potreb lokalne ravni, različnih sistemov načrtovanja, različnih okoljskih praks in sistemov za nadzor stanja okolja. Namen je razviti trajnostno celostno kohezivno čezmejno območje z jasno dolgoročno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture. Slednje je podlaga za skupno ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj: ohranjenost okolja, nove možnosti trajnostne rabe prostora za prebivalce in obiskovalce, doseganje globalnih, transnacionalnih, nacionalnih ciljev na področju okoljskega razvoja in novih zelenih zaposlitev. Prispevek projekta k ciljem strategije programa bo v okrepitvi celostnega čezmejnega upravljanja ekosistemov za trajnostni razvoj čezmejnega območja. Vrednotenje in promocija naravnih vrednot pomenijo večjo privlačnost območja, tudi z vidika potencialnega turističnega razvoja. Velik poudarek bo na okoljski trajnosti, ohranjanju čezmejne biotske raznovrstnosti in zaščite habitatov.

Vsebina projekta GREVISLIN je skrbno premišljena in na čezmejni ravni zagotavlja optimalno izboljšanje dosežkov pri upravljanju zavarovanih območij, vzpostavitvi zelene infrastrukture in uporabi ekosistemskih storitev, sočasno pa prispeva k varstvu okolja in trajnostnmu razvoju v obravnavanem območju. Nove rešitve, ki jih projekt ponuja, so priprava čezmejnega dolgoročnega načrta zelene infrastrukture ob porečjih Soče, Vipave, Livenze ter drugih porečjih, izvajanje sistema ekološkega in naravnega spremljanja čezmejnih porečij Soče, Vipave, Livenze in drugih porečij, izvedba okoljskih pilotnih aktivnosti na območjih NATURA 2000 v okviru čezmejnih porečij ter pilotna izvedba naložb v zeleno infrastrukturo v čezmejnih porečjih Soče, Vipave, Livenze in drugih porečjih.

Glavni splošni cilj projekta:

Glavni splošni cilj projekta GREVISLIN je razvijati trajnostno celostno kohezivno čezmejno območje z jasno dolgoročno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture, krepiti ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj. Cilj uresničuje programski specifični cilj z vidika krepitve celostnega upravljanja ekosistemov za trajnostni razvoj (dolgoročno načrtovanje zelene infrastrukture, spremljanje voda in pilotni ukrepi).

 

Spletna stran projekta: www.ita-slo.eu/it/grevislin

Facebook www.facebook.com/grevislin 

Twitter twitter.com/grevislin

Slika life_in_natura_2

LIFE-IP NATURA.SI - Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji

Akronim projekta: LIFE-IP NATURA.SI
Šifra projekta: LIFE17 IPE/SI/000011
Naslov projekta: LIFE integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji
Program: LIFE - centraliziran program EU za projekte na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam
Vodilni partner: Ministrstvo za okolje in prostor
Trajanje projekta: 5.9. 2018 - 31.12. 2026 (8 let in 3 mesece)
Skupna vrednost projekta: 17.007.204 €
Vir financiranja: Evropska komisija - LIFE 10.200.000€ (60%), prispevek državnih organov (30 %), lastni delež (10%)

Partnerji:

  • Ministrstvo za okolje in prostor – vodilni partner
  • Zavod RS za varstvo narave
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • Zavod za ribištvo Slovenije
  • Zavod za gozdove Slovenije
  • Gozdarski inštitut Slovenije 
  • Direkcija Republike Slovenije za vode
  • Nacionalni inštitut za biologijo
  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
  • Štirna - zavod za trajnostne rešitve
  • Center za kartografijo favne in flore

 

Cilji projekta:

  • okrepljena implementacija Programa za upravljanje z Naturo 2000 v Sloveniji (PUN 2000)
  • izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih Natura vrst in habitatnih tipov
  • vzpostaviti dolgoročno k rezultatom usmerjeno upravljanje z Naturo
  • dobro sodelovanje in redno komuniciranje med oblikovalci politik in inštitucijami odgovornimi za implementacijo ukrepov PUN 2000 vključno z dobro razvito svetovalno službo
  • okrepljeno sodelovanje z lastniki zemljišč, raziskovalnimi ustanovami, strokovnjaki, prostovoljci, NVO (iz deležnikov v partnerje)

 

Specifični cilji: 

  • izboljšano STANJE OHRANJENOSTI izbranih Natura 2000 vrst in HT z implementacijo izbranih ukrepov iz PUN 2000
  • okrepljeno UPRAVLJANJE NATURE 2000 in okrepljeno izvajanje ukrepov iz PUN 2000 s KREPITVIJO ZMOGLJIVOSTI ključnih akterjev
  • povečanje ZNANJA o izbranih vrstah in HT, ter Natura območjih preko okrepljenega in bolj učinkovitega monitoringa z vzpostavitvijo dolgoročno vzdržne SHEME NACIONALNEGA MONITORINGA
  • razvoj in izboljšanje PODATKOVNIH ZBIRK in tehnično in strokovno okrepljena zmogljivost odgovornih inštitucij
  • povečanje OZAVEŠČENOSTI o pomembnosti ter potencialu vrst, habitatov in območij Natura 2000
Slika logo_ekp_sklad_za_regionalni_razvoj_slo

ZA KRAS - Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 »Kras«

Akronim projekta: Za Kras
Naslov projekta: Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 »Kras«
Program: Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020
Vodilni partner: JZ Park Škocjanske jame
Trajanje projekta: september 2017 – avgust 2021
Skupna vrednost projekta: 3.189.527,95 €
Vir financiranja: ESRR (80%), RS (20%)
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Partnerji pri projektu:

Občina Divača,
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS),
Elektro Primorska,
Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN),
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS-Zavod GO)

Cilji projekta:

Namen projekta je prispevati k izboljšanju stanja štirih Natura 2000 kvalifikacijskih habitatnih tipov in 28 kvalifikacijskih vrst znotraj Natura 2000. Projekt se bo izvajal na celotnem območju Nature 2000 Kras. Glavni cilji projekta so izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst in HT z vzpostavitvijo mirnih con in območij strožjega varstva na območjih kraških ostenij, izboljšanje stanja ohranjenosti velike uharice z vzpostavitvijo individualnega varstva gnezdišč in izolacijo srednjenapetostnih daljnovodov, izboljšanje stanja ohranjenosti vrst hribskega urha in velikega pupka z ureditvijo podcestnih koridorjev za njihov varen prehod ter z obnovo in vzdrževanjem kalov, izboljšanje stanja ohranjenosti drobnovratnika z ukrepi zaščite pred pronicanjem odpadnih komunalnih vod ter s čiščenjem in zapiranjem podzemnih jam, izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst in HT z vzpodbujanjem primerne rabe kraških travišč ter z različnimi aktivnostmi zagotoviti sodobno zasnovano interpretacijo ter izobraževati in ozaveščati širšo javnost o pomenu ohranjanja izbranih vrst in HT na območju Nature 2000 Kras.


Aktivnosti:

  • odkup zemljišč z namenom vzpostavitve mirnih con 
  • vzpostavitev dolgoročnega monitoringa netopirjev
  • izolacija izbranih srednjenapetostnih daljnovodov 
  • vzpostavitev individualnega nadzora gnezdišč velike uharice
  • telemetrija velike uharice
  • obnova in vzdrževanje kalov
  • ureditev podcestnih koridorjev
  • izgradnja kanalizacijskega sistema in priključitev na čistilno napravo
  • vzpostavitev pogodbenega varstva z izbranimi kmeti (na 180 ha površin)
  • izdelava izobraževalnega filma
  • posodobitev biološke zbirke 
  • izobraževalne in promocijske aktivnosti


Glavni rezultati:

  • odkup zemljišč za mirne cone
  • obnova dveh kalov
  • vzpostavitev pogodb o varstvu in skrbništvu na 180 ha zemljišč
  • postavitev ograj za dvoživke
  • nadzorovana gnezdišča velike uharice


Povezave: Za Kras facebook in instragram

https://www.eu-skladi.si/

https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/uprava-parka/projekt-za-kras

 

ZA KRAS logo

 

Logo sklad ESRR Projekt ZA KRAS

Slika clld_logo

AVTOPAS - Avtohtone pasme v Julijskih Alpah

Akronim projekta: AVTOPAS
Naslov projekta: Avtohtone pasme v Julijskih Alpah
Program: PRP, Podukrep M 19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) / LEADER
Vodilni partner: Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Trajanje projekta: 1.11. 2018 – 30.11.2019
Skupna vrednost projekta: 20.269,80 €
Vir financiranja: EKSRP (85%), lastni delež (15%)
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-22/2018/3 dne 30.10.2018.

Projektni partnerji:

Turistično društvo Soča Trenta

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja

Koren Srečko

Vsebina operacije:

LAS Dolina Soče predstavlja izvorno območje za tri slovenske avtohtone pasme domačih živali, in sicer bovška ovca, drežniška koza in cikasto govedo. Vse tri pasme imajo prvo oziroma drugo stopnjo ogroženosti. Zaradi majhnega števila plemenskih živali v reji, prihaja do ogroženosti ohranitve teh pasem (nizka ekonomičnost reje, zmanjševanje genetske pestrosti, prevladovanje ozko specializiranih pasem z veliko prirejo…).

Avtohtone pasme domačih živali pomenijo veliko zakladnico genov, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji in potrebno jih je obravnavati kot javno dobro. Predstavljajo slovensko kulturno in obenem naravno dediščino.

Na lokalno območje prilagojene pasme domačih živali so najbolj primerne za uravnoteženo ohranjanje kulturne krajine še posebej habitate visokogorskih travišč planinskih pašnikov, ki predstavljajo tudi  kvalifikacijski habitatni tip območij Natura 2000.

Z razvojnimi usmeritvami definiranimi v zakonu o Triglavskem narodnem parku (TNP) se v narodnem parku zagotavlja doseganje ciljev varstva okolja in spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen ciljem narodnega parka, ki se uresničujejo tudi z rejo avtohtonih pasem domačih živali (ZTNP-1).

Pomembni upravljavski nalogi na območju TNP sta ohranjanje in razvijanje planinskega pašništva kot oblike tradicionalne rabe kmetijskih zemljišč in vzdrževanje za narodni park značilne krajine ter spodbujanje kmetov k vključevanju v ukrepe KOP-OP kamor spada tudi reja avtohtonih pasem domačih živali.

Nacionalni dolgoročni program Varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji 2017–2023 izpostavlja ohranjanje in trajnostno rabo živalskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo s poudarkom na slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so namenjene kmetovanju v tradicionalnem okolju oziroma v okviru tradicionalnih praks prireje. Prav tako je izpostavljen cilj izboljšano in okrepljeno podporno okolje za dejavnosti prireje in trženja izdelkov slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki imajo prvo ali drugo stopnjo ogroženosti.

Glavni namen operacije:

Ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali ter kulturne krajine visokogorskih travišč na planinskih pašnikih.

 

Aktivnosti operacije:

Delo na projektnih aktivnostih operacije

  • Vodenje, koordinacija in administracija operacije

Izvedba poskusa spremljanja živali na pašniku

  • Vzpostavitev sistema telemetrijskega spremljanja živali na prosti planinski paši
  • Pomoč pri terenskem delu na visokogorskih pašnikih

Izdelava celostne grafične podobe (CGP)

  • Izdelava logotipa, embalaže in spletne strani
  • Priprava izhodišč in koordinacija aktivnosti za izdelavo logotipa, embalaže in spletne strani

Trentarski semenj-prireditev

  • Organizacija in izvedba prireditve Trentarski semenj

Raziskovalno delo Univerze v Ljubljani, Biotehnična fakulteta

  • Raziskovalno in terensko delo z namenom ohranjanja genetske pestrosti pri drežniški kozi (test očetovstva z mikrosateliti ...)
  • Izvedba izobraževanja za rejce
  • Raziskovalno in terensko delo z namenom zmanjševanja križanja v sorodu pri drežniški kozi (izračuni sorodstva in izbor plemenskih živali, izvedba preizkušnje manj sorodnih plemenjakov,…..)


Cilji in rezultati operacije so:

  • Izvesti poskus telemetrijskega spremljanja živali na prosti planinski paši;
  • Izvesti postopke za zmanjšanje oziroma ohranjanje genetske pestrosti v populaciji avtohtone pasme drežniška koza (test očetovstva z mikrosateliti);
  • Organizirati in izvesti javno prireditev z namenom promocije avtohtonih pasem domačih živali;
  • Izvesti izobraževanje za rejce;
  • Izdelati celostno grafično podobo za potrebe promocije in trženja izdelkov iz mesa drobnice.

 

Koristi za območje

Območje Julijskih Alp je izvorno območje treh slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so najbolj primerne za ohranjanje kulturne krajine in planinskih pašnikov na tem območju. Glavna korist za območje bodo izboljšani pogoji za gospodarjenje na kmetijskih zemljiščih in rejo avtohtonih pasem ter njihovo ohranjanje (izobraževanje za rejce, izdelava CGP, promocija in trženje izdelkov, povečanje oziroma ohranjanje genetske pestrosti v populaciji drežniške koze, pridobljena izhodišča za nadaljnje raziskave in ukrepe glede spremljanja živali na prosti paši …).


Spletna stran Evropske komisije, namenjena EKSRP.

Spletna stran Programa razvoja podeželja.

Informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki jih izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020

CLLD logo

Slika clld_logo

REVITUM - Revitalizacija prostora in uma

Akronim projekta: REVITUM
Naslov projekta: Revitalizacija prostora in uma
Program: PRP, Podukrep M 19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) / LEADER
Nosilec operacije: LAS Dolina Soče
Trajanje operacije: 1.4.2018–31.12.2019
Skupna vrednost operacije: 190.027,27 €
Vir financiranja: EKSRP (85%), lastni delež (15%)
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-121/2017/4 z dne 29. 3. 2018.

Projektni partnerji:

Občina Kobarid, Občina Bovec, Občina Kanal ob Soči, Občina Tolmin, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Združenje ekoloških kmetov Severne Primorske, Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja, Mirko Verter, Franc Ličer, Posoški razvojni center

Vsebina operacije:

Gre za pripravo učinkovitega sistema za revitalizacijo kmetijskih površin, odstranjevanje tujerodnih vrst in spodbujanje naseljevanja ljudi v odročne vasi. Izdelana bo karta območja z vrisanimi površinami, ki so z vidika ohranjanja kulturne krajine ključnega pomena in bo osnova za sistematično revitalizacijo. Vsebovala bo tudi popise kmetij iz demografsko ogroženih vasi, kjer ni naslednikov. Pri izdelavi bodo sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti (KS) in javnih strokovnih služb. Izvedene bodo pilotne revitalizacije, študija izvedljivosti nasada oljk, strokovna izobraževanja za širšo javnost in kmetovalce. Namen projekta je, naučiti se obvladovanja okolja na gospodaren način in pri tem upoštevati trajnostna, ekološka načela in zgodovino območja.

 

Aktivnosti operacije:

Izdelava katastra kmetijskih površin po občina Določitev površin, ki jih je potrebno zavarovati pred procesom zaraščanja, po KS območja LAS Popis območji invazivnih rastlin in opuščenih kmetij po KS Določanje kriterijev za najeme kmetijskih površin izdelava brošure s predstavitvijo podatkov o revitalizaciji območja Pilotni del – revitalizacija Raziskava za gojitve na mikro lokaciji na območju Nadiže Na območju občine Bovec: ureditev in ograditev pašnika na območju vasi Soča Na območju občine Kanal ob Soči: ureditev občinskih parcel na območju Kal nad Kanalom in Deskel Na območju občine Kobarid: ureditev in ograditev pašnika na območju Kuka Na območju občine Tolmin: ureditev in ograditev pašnika na območju Gorenje Trebuše Preureditev objekta Drežnica v prostor za predelavo in prodajo mesa Ureditev Večnamenske poti Žaga Konservatorska-restavratorska dela mlekarnice Ravni laz Nakup mini kombajna in pihalnik za žita ter prikolice za prevoz Organizacija in izvedba izobraževanj na območju LAS Oblikovanje in tisk publikacij Katalog izobraževanja E-knjige Tolminsko sirarstvo tisočletna kultura Sournki (brošura in pravljica)


Cilji in rezultati operacije:

  • pilotno revitaliziranje vsaj 5 ha kmetijskih površin, ustvarjanje pogojev za uvajanje poljščin v kolobar,
  • ustvarjanje pogojev za predelavo živil živalskega izvora za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • izobraževanje s področja kmetijskih tehnologij in živilstva,
  • izobraževanja s področja trajnostne rabe kmetijskih zemljišč,
  • ozaveščanje lastnikov zemljišč o pomenu preprečevanja zaraščanja.
  • ohranjanje kmetijskih površin, ki so jih naši predniki obdelovali,
  • ustvarjeni pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji predelava mesa,
  • ustvarjeni pogoji za razvoj športno – turističnega razvoja konjeništva na Bovškem,
  • povezovanje kmetijstva, turizma z pripravo dokumentacije za obnovo vaške mlekarnice za turistične namene,
  • uvedba nove dobavne verige (Suhomesni izdelki iz mesa drobnice), trajnostni razvoj območja z urejeno krajino, ekološko usmerjenim in turizmu prijaznim kmetijstvom.


Koristi za območje

Z opisom stanja kmetijskih površin na območju Doline Soče bomo spodbudili kmete k revitalizaciji in lastnike zemljišč, da se bodo lažje odločili za oddajo zemljišč v najem. Povezali bomo kmete v verigo predelovalcev mesa, kar je ključnega pomena ko govorimo o pridobivanju količin lokalno pridelane in predelane hrane. Revitalizirana območja bodo služila kot primeri dobre prakse (tako pašniki kot žita na njivah).

 

Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:

Spletna stran Evropske komisije, namenjene EKSRP: tukaj

Spletna stran Programa razvoja podeželja:tukaj 

Informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki jih izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020

 

CLLD logo

Slika trin_logojpg1

V4-1609 - Natančnost napovedovanja namakanja

Akronim projekta: CRP TriN
Naslov projekta: Natančnost napovedovanja namakanja
Program: Ciljni raziskovalni program „Zagotovimo.si hrano za jutri“
Vodilni partner: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Trajanje projekta: 1. 10. 2016 – 1. 10. 2018
Skupna vrednost projekta: 110.000,00 €

2016_12_07_CRP_TriN_LEAFLET.pdf

 

Partnerji pri projektu:

Univerza v Ljubljani, Bioteh-niška fakulteta, Oddelek za agronomijo
KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Univerza na Primorske, Znanstveno raziskovalno središče za oljkarstvo, Inšti-tut za oljkarstvo
Hmeljarski inštitut Slovenije
Kmetijski inštitut Slovenije

v sodelovanju z
Agencijo Republike Sloveni-je za okolje

 

Napoved namakanja

Voda je nujen vir za rastlinsko pridelavo. Podnebne spremembe so vzrok spremenje-nim padavinskim vzorcem. Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna raz-poreditev že predstavljata tveganje in veliko sušno ogroženost kmetijstva v celotni Slove-niji.
Optimalno in deficitno namakanje sta strate-giji namakanja, ki manjšata porabo vode oz. povečuje učinkovitost njene rabe ob hkrat-nem ohranjanju količine in kakovosti pridel-ka.
Pri deficitnem namakanju rastlino držimo v rahlem stresu, s čimer se izboljšujejo odziv-nosti rastlin na vremenske pojave. Z raziskavo bomo določili najprimernejši pristop, na osnovi katerega bomo določili ustrezen čas začetka namakanja. Uporabniki in upravljavci namakanja želijo izboljšanja prognostične službe kot podpore namakanju, ki bi skrbela za pravilno uravna-vanje namakanja.


Pričakovani rezultati

  • Ureditev okvira za delovanje enotnega sistema zbiranja podatkov s terena na ravni države za vzpostavitev oz. nadgradnjo modela napovedi na-makanja.
  • Model napovedi namakanja za posamezne kulture. Opravljene pilotne napovedi namakanja ob upoštevanju lastnosti rastlin, tal in podnebja, kar vključuje i) različne načine namakanja (kapljično in razpršilci), ii) različne tipe tal, ki so z vidika zadrževanja vode definirana kot slaba, sred-nja ter dobra tla, iii) spremljanje vremenskih po-datkov ter vodne bilance z integrirano vremensko prognozo Agencije republike Slovenije za okolje, ob uporabi merilnikov količine vode v tleh. Model bo omogočil dostop do podatkov v realnem času.
  • Strokovno ovrednotiti učinke optimalnega na-makanja v slovenskih podnebnih razmerah
  • Strokovno ovrednoteni učinki deficitnega na-makanja.
  • Ekonomsko ovrednoteni učinki (deficitnega namakanja z izdelano cost benefit analizo.
  • Pripravljena vsebina priporočil za optimalno in strokovno pravilno namakanje do faze primerne za objavo v obliki brošure.