Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • Anka Poženel

    svetovalka specialistka za poljedelstvo

    t: 05 367 10 72

    m: 031 667 761

    e:

  • Jana Bolčič

    svetovalka specialistka za zelenjadarstvo

    t: 05 631 04 79

    m: 031 323 189

    e:

Poljedelstvo in zelenjadarstvo

Pridelovanje poljščin in krme na njivah na območju Primorske zaznamuje in omejuje razgiban relief, vsakovrstne talne in mikro klimatske razmere. Ta raznolikost pogojuje pridelavo različnih vrst in sort poljščin ter tudi veliko številčnost in raznolikost bolezni, škodljivcev in plevelov. Na območju Vipavske doline, kjer je 50 % vseh njiv na Primorskem, Ilirske Bistrice ter posameznih poljih na območju Postojne, v dolini Soče in v nižinah Slovenske Istre, poteka pridelava poljščin za samooskrbo in trg oz. za krmo živalim na večjih živinorejskih kmetijah.

Primorsko podnebje omogoča ponudbo svežih in kakovostnih pridelkov zelenjave v vseh mesecih v letu. V neogrevanih pokritih površinah kot so plastenjaki in nizki tuneli lahko namreč zgodnjo pridelavo vzpostavimo že v mesecu marcu. Vendar pa brez namakanja ne moremo zagotoviti dovolj kakovostne tržne pridelave zelenjadnic. Velik problem predstavlja tudi razdrobljenost in oddaljenost njiv ter v zadnjih letih vedno večje škode zaradi divjadi in divjega prašiča.

Novice

artičoka 10\'-moškon 062

01. junij 2018

Čas je za obiranje artičok

Artičoka je trajnica, ki lahko uspeva le na klimatsko zelo ugodnih in zaščitenih legah. Že temperature – 3°C so lahko usodne za rastlino, zato je pridelava artičok...

več

Solatne kumare v plastenjaku

01. junij 2018

Pridelava solatnih kumar

Pobiranje solatnih kumar v plastenjakih je v tem času zelo intenzivno. Pridelovalcem so sicer v času sajenja kumar, v mesecu marcu, povzročile nekaj težav prevelike...

več

divji koromač (002)

29. maj 2018

Učimo se vrtnariti

Vabimo vas na delavnico z naslovom »Učimo se vrtnariti«, ki bo v četrtek, 31. maja 2018 ob 14. uri na Osnovni šoli Miroslava Vilharja v Postojni, Trg padlih borcev...

več

cvetice ob robovih gred privabljajo čebele

25. maj 2018

Načrtovanje zelenjavnega in sadnega vrta - vabljeni na delavnico

Vljudno vas vabimo na delavnico z naslovom »Načrtovanje zelenjavnega in sadnega vrta«, ki bo v sredo, 30. maja 2018 ob 18. uri na kmetiji Žakelj na Slavinjah 13A pri...

več

P1030542

09. maj 2018

OBNOVITVENI tečaj FFS - za izvajalce ukrepov

OBNOVITVENO usposabljanje za izvajalce ukrepov
11. junij 2018, Bilje, dvorana Sadjarskega centra

več

Strokovna vsebina

Zelenjadarstvo

Pridelava zelenjadnic poteka v neogrevanih plastenjakih in na prostem preko celega leta. V plastenjakih pridelujemo največ paradižnik, kumare, bučke, papriko in solate. Na prostem pa jedilne buče, grmaste bučke, dinje, lubenice, pisano paleto različnih tipov radičev, solate, rastline iz družine lilijevk, metuljnice,…..Zelenjadnice uživamo v sveži obliki, toplotno jih obdelamo le v sopari, tako da v čim večji meri ohranimo vitamine in rudnine.

več

slika_2_plod_lubenice

Lubenice, dinje

V zadnjih letih se povečuje pridelava kultivarjev lubenic, ki oblikujejo manjše plodove – do 2 kg, ki so aromatični, sočni in okusni. V pridelavi dinj pa so cenjeni plodovi kultivarjev, ki vsebujejo manj semen, imajo visok delež sladkorjev (brix) in imajo temno oranžno meso. Pridelava lubenic in dinj je običajno načrtovana za pobiranje sočnih plodov v poletnem času. Ohlajeni plodovi lubenic in dinj so bogat vir antioksidantov. Dinje so bogate z betakarotenom, plodovi lubenice pa z likopenom.

Vzgoja lubenice (Citrulus aedulis) in dinje (Cucumis melo)

Lubenica in dinja izhajata iz tropskih in subtropskih območij Afrike. Sorte dinje so iz južne Afrike prenesli v dolino Nila. Poznali so jo v Siriji, Arabiji, Indiji. Starim Grkom in Rimljanom pa dinja ni bila poznana. Arabci so jo prenesli v Španijo in nato v južno Francijo. V 10. stoletju se je iz Turčije razširila na Kitajsko . Preko Španije pa se je pridelava dinje razširila še na ameriško obalo in kasneje tudi v notranjost.

Pridelujemo jih zaradi okusnih in osvežujočih sočnih plodov. Lubenica vsebuje 10 % sladkorjev, veliko vode, malo mineralnih snovi in vitaminov. Vsebuje 20 mg C vitamina na 100 g sadeža. Dinja ima v svojih plodovih tudi visoko vsebnost vode. Skromna je na vsebnosti beljakovin in maščob. Vsebnost posameznih mineralnih snovi je odvisna od tipa tal, od klimatskih faktorjev in tipa kultivarja, tako lahko vsebnost vitamina C varira od 6 do 600 mg/100 g sveže vsebine. Vsebuje pa še 330 mg kalija na 100 g sveže mase ploda.

Lubenica je tudi bogat vir likopena in folne kisline.

Sorte in kultivarji ter načini pridelave

Danes poznamo v pridelavi številne sorte in kultivarje. V grobem jih delimo na zgodnje, srednje zgodnje in pozne sorte.

V profesionalnih pridelavah pričnejo s sajenjem dinje v plastenjake na predhodno pripravljene gredice, prekrite s črno folijo že v prvi polovici meseca marca, nato nadaljujejo s sajenjem v nizke tunele v aprilu mesecu. S sajenjem na prosto pa pričnejo konec meseca aprila in v začetku meseca maja. Vse gredice so opremljene s kapljičnim sistemom za namakanje in fertigacijo rastlin. Na ta način lahko v optimalnih pogojih dosegamo visoke pridelke.

Večinoma se danes v profesionalnih pridelavah pridelovalci odločajo za cepljene sadike. Na našem tržišču izhajajo hibridi lubenic v glavnem iz sorte Crimson sweet, ki formira velike okrogle do okroglo ovalne plodove s temno zelenimi progami in čvrstim bleščeče rdečim mesom. Obstajajo pa tudi sorte lubenice v tipu Sugar baby, ki formira temno zelene okrogle plodove z rdečim mesom. Pri dinjah pa je največje povpraševanje po ovalnih plodovih zelo mrežaste dinje z intenzivnim oranžnim mesom in visoko vsebnosto sladkorja.


Tla

Dinja in lubenica zahtevata za svojo rast in razvoj toplo, dobro strukturno in bogato zemljišče z visoko vsebnostjo organske snovi.

Lubenica je ena redkih zelenjadnic, ki lahko uspeva v kislih tleh, s pH = 5,5.
Dinja pa zahteva tla s pH = 6 - 6,7.  Na isto zemljišče naj bi jo sadili šele po 4 letih.

Optimalna temperatura tal za rast in razvoj rastlin je 15 - 20 °C, optimalna temperatura v času razvoja plodov pa je 25 do 27 °C v suhi in vroči klimi.

Nad 35 °C  nastopijo težave v oplodnji (slabša oplodnja in formiranje plodov).


Setev

Seme posejemo v stiroporaste plošče v že pripravljen substrat v sredini marca za presajanje konec aprila ali v maju na prosto. V spomladanskem času rabimo za vzgojo sadik 40 -  45 dni v stiroporastih ploščah  –  40 lukenj. Za kasnejše termine pridelave vzgojimo sadiko bistveno prej, že v 25 - 30 dneh, ker so pogoji za vzgojo sadik ugodnejši.

V primeru, da imamo njivo brez plevelov lahko sadimo brez uporabe folije, sicer je bolje, da predhodno oblikujemo gredice in jih prekrijemo s črno folijo ter hkrati opremimo s kapljično cevjo za namakanje. Sadike pred sajenjem na stalno mesto še utrjujemo, da lažje prenesejo presaditveni šok.

Sadilne razdalje so v povprečju za lubenice naslednje: 2 - 2,5 m x 0,50  m.

Ob optimalnih pogojih razvijeta obe kulturi bujno listno maso in dolge vreže.

Pod 12 - 14 °C pa se zmanjša fiziološka aktivnost v rastlinah.


Zahteve med vegetacijo

Sicer pa rastline med vegetacijo razvijejo bujno listno maso, ki seveda zahteva obilico hranilnih snovi, zato je najugodnejši način pridelave s kapljičnim namakanjem in fertirigacijo. S takim načinom namakanja in dognojevanja najhitreje zagotovimo rastlini hranilne snovi in vodo. Poleg tega je tudi pomembno, da listov in stebla rastline ne omočimo. S tem zmanjšamo število škropljenj, zagotovimo dobro prehranjenost rastline in racionalno porabo vode. Še posebej je to pomembno, če nimamo naravnega vira vode in moramo za pridelavo zelenjadnic uporabljati vodo iz vodovoda, ki je cenovno najdražja.       

Posebno v začetnih fazah razvoja rastlin so zahteve po vodi velike, zato da se bolje razvije koreninski sistem tudi v globino. Optimalna zračna vlaga je 40 do 65 %. Relativna zračna vlaga nad 65 % pa vpliva na pojav antraknoze pri dinjah in lubenicah.

Med vegetacijo zahtevata tako dinja kot lubenica redno rahljanje in obdelavo medvrstnega prostora (vsaj 2 x), saj zahtevata obe kulturi dobro prezračena tla. Imata pa še velike zahteve po intenzivnosti osvetlitve, toploti v času cvetenja in dozorevanja plodov.

V naših obdelovalnih območjih se je dobro obnesla pridelava v nizkih tunelih, ker s tem omogočimo ugodno temperaturo v začetnih fazah rasti in razvoja  mladih rastlin.


Osnovno gnojenje in dognojevanje

Izhodišče za gnojenje je vedno analiza tal.

Vedno je priporočljivo dodati del organskih gnojil v jesenskem času  priprave zemljišča. Zelo pomemben element v fazi po presajanju sadik na stalno mesto je fosfor, ker spodbuja rast in razvoj koreninskega sistema. V nadaljnjih fazah rasti pa je zelo pomembno pravo razmerje med dušikom (N) in kalijem (K2O).
Kalij je prisoten v vseh pomembnih procesih v rastlini. V času razvoja plodov je zaželjeno razmerje med N : K = 1 : 2 – 3. V času debeljenja in dozorevanja plodov pa je to razmerje lahko še večje: N : K = 1 : 3.

Rastline v času dozorevanja plodov potrebujejo tudi veliko kalcija, ki pa je v tleh slabo mobilen. Posebno v primeru, ko imamo karbonatna tla, moramo dodajati kalcij preko listov s foliarnim načinom dognojevanja.

Okvirne gnojilne norme za dinje:  Okvirne gnojilne norme za lubenice:
150-200 kg/ha N  120 - 180 kg/ha N
60 kg/ha P205  80 – 100 kg/ha P205
210 kg/ha K20    180 – 200 kg/ha K20
25 kg/ha Mg0    25 kg/ha Mg0
85 kg/ha Ca0 110 kg/ha Ca0

V času priprave zemljišča, pred oranjem, zadelamo v tla del mineralnih gnojil in del organskih gnojil (30 - 40 t/ha starega hlevskega gnoja) oziroma količinsko ustrezno katerega koli drugega organskega gnojila. Navedeno količino hranil zagotovimo v pridelavi bučevk vsaj vsako drugo leto. V času rasti pa lahko še dodajamo hranila preko kapljičnega sistema.


Oskrba lubenice in dinje

Organska gnojila in del mineralnih gnojil zaorjemo 40 - 50 cm globoko v času priprave zemljišča.

Z dušikom dognojujemo še vsaj v 2 obrokih v primeru, ko pridelujemo kulturo brez folije. Sicer se v primeru pridelave na foliji preostali del hranil dodaja v več obrokih med vegetacijo preko fertirigacije (kapljični sistem namakanja in dognojevanja).

Sadimo na razdalje 1,5 - 2 m x 0,50 m zaradi bujnosti kultivarjev pa tudi zaradi lažjega pobiranja plodov.

Prvič obdelamo nasad 14 dni po sajenju, drugič pa, ko začnejo posamezne vreže razraščati. 

Slika 1 Sočen plod dinje.jpgSlika 3 Pridelava lubenice.jpgSlika 2 Plod lubenice.jpg


Pobiranje in skladiščenje dinje in lubenice

Izredno pomemben je pravi čas pobiranja dinje in lubenice. V času dozorevanja plodov zmanjšamo količine vode za namakanje. Na ta način nam plodovi ne bodo pokali, plodovi bodo dosegali višje stopnje suhe snovi in sladkorja, bolje bo obarvano tudi meso sočnih plodov. Plodove pobiramo v tehnološki zrelosti.

Glavni znaki za pravi čas pobiranja plodov pri dinji so:

  • dobra obarvanost plodov,
  • vidna milimetrska razpoka ob peclju.

Pri lubenicah pa morata biti:

  • vitica in list ob peclju posušena,
  • med progami se plodovi lubenice rumeno obarvajo
  • s ploskim tleskom dlani zaslišimo votel zvok.

Plodove shranjujemo na 5 – 7 °C in pri 90 – 95 % relativni zračni vlagi za 14 dni. Posebnost so rumeno obarvani plodovi sort in kultivarjev dinje, ki jih lahko shranjujemo dalj časa, to je za  obdobje 5 mesecev pri 7 – 10 °C in pri 85 – 90 % relativni zračni vlagi.


Pridelki

Pridelki dinje na prostem so v povprečju 20 – 35 ton/ha, v nizkih tunelih pa 30 – 40 ton/ha.

Pridelki lubenic pa se gibljejo v povprečju med 80 in 100 ton na ha.


Priporočeni kultivarji

Plodovi so mrežasti okroglih do ovalnih oblik.

Dinje z aromatičnim oranžnim mesom:  TALENTO F1, EXPO F1, PALATINO F1, INTESO F1 in SOGNO F1 so vsi iz semenarske hiše Clause.

Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago iz Italije, so dosegli dobre rezultate pri naslednjih kultivarjih, glede na zgodnost: TALENTO, OTTAVIO, PALATINO, DJANGO, COSTANTINO, NAXIS.

Jasno, da so vsi parametri (merjenje sladkorjev, intenziteta barve mesa, zgodnost kultivarja, odpornost na bolezni,....) odvisni od številnih dejavnikov. Najbolj pomembne so seveda vremenske razmere v tekočem letu (temperatura, enakomerna razporeditev padavin,....). 

Vsi kultivarji lubenic, ki jih naše tržišče zahteva izhajajo iz sorte Crimson sweet. Spodaj našteti kultivarji so večinoma iz semenarske hiše Clause, ker smo z njimi imeli dobre rezultate.

Lubenice:
CRIMSON SWEET (sorta - Seminis), MADERA F1, PARADISE F1, PAULINE F1, NELSON F1, MADISON F1 in CAROLINE F1 – so vse kultivarji semenarske hiše Clause.


Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pridelava lubenice in dinje.pdf

solatne_kumare_v_plastenjaku

Solatne kumare

Solatne kumare spadajo v družino bučevk in jih pridelujemo na opori. Solatne kumare delujejo v telesu bazično.

Izvor in območja uspevanja

Solatna kumara (Cucumis sativus) izhaja iz vzhodne Indije. Kumare vsebujejo snovi , ki pospešujejo izločanje vode, rudnine, ki ugodno vplivajo na delovanje ledvic, črevesja in na delovanje pljuč. Vsebujejo pa tudi jod, apno, železo in fosforno kislino. Pridelujemo jo podobno kot paradižnik v plastenjakih, v manjšem obsegu pa tudi na prostem. Vendar moramo pri pridelavah na prostem izbirati izključno bolj toplotno ugodne in zaščitene lege.

Obvezno moramo pri pridelavi na prostem na težkih tleh pripraviti dvignjene gredice, na katere posadimo sadike kumar. Predhodno pa moramo zagotoviti oporo, ki je lahko izdelana iz akacijevih kolov na katere pritrdimo visoko mrežo za gojenje kumar. Ponavadi na dvignjene gredice položimo tudi črno folijo, ki nam bolj segreje tla. Pod folijo položimo še kapljično cev, tako da poteka namakanje preko kapljačev, kar omogoča bolj zdravo rast in razvoj rastlin.

 

Načini pridelave  

Kumara dobro uspeva v srednje težkih tleh, dobro odcednih tleh, bogatih z organsko maso. Kumare pridelujemo v pokritih površinah in le v manjšem obsegu na prostem. Predvsem zato, ker so nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami na prostem, posebno v obdobju presajanja sadik na prosto, prevelika, da bi lahko zagotavljala neproblematično pridelavo.

V plastenjakih jo gojimo lahko na polipropilenskih vrvicah ali na preprosto izdelanih oporah iz trstike. Prve setve kumar za vzgojo v plastenjakih opravimo že konec januarja v ogrevanih plastenjakih. Seme posejemo v stiroporaste plošče (40 lukenj), ki jih predhodno napolnimo s hranljivim substratom. Optimalna temperatura za vznik semena je 22°C. Pomembno je, da sadika razvije dober koreninski sistem in 3-4 prave liste. V tej fazi jo nato presadimo na stalno mesto.

V plastenjakih v času priprave zemljišča vnesemo v tla mineralna in organska gnojila in jih podorjemo na 30-40 cm globoko. Sadike posadimo na medvrstne razdalje 80 cm x 35-45 cm. Posadimo jih na predhodno pripravljene gredice, ki jih prekrijemo s črno folijo in jih opremimo s kapljičnim sistemom za namakanje in dognojevanje.

S pridelavo na dvignjenih gredicah zagotovimo odcednost in zadovoljivo zračnost tal. Na prostem po sajenju sadike zaščitimo s posebnimi prekrivkami, da ublažimo nihanja med dnevno in nočno temperaturo. Uporablja se v glavnem kultivarje z ženskimi cvetovi, tako da opraševanje cvetov ni potrebno. Pri klasičnih sortah kumar je na rastlinah več moških kot ženskih cvetov. Današnji partenokarpni hibridi pa so selekcionirani  tako, da so na rastlini pretežno ženski cvetovi. Določeni novejši kultivarji pa imajo rastline samo z ženskimi cvetovi. Te sorte nam lahko dajo visoke pridelke vendar le v optimalnih pridelovalnih pogojih (voda, svetloba, hranila). Rastline, ki imajo izključno ženske cvetove imajo manjšo listno maso in veliko plodov, ki jih morajo prehraniti. Zato je pri teh sortah toliko bolj pomembno redno dognojevanje preko kapljičnih sistemov namakanja, zato da plodovom zagotovimo dovolj hrane in vode, sicer določen odstotek plodov propade.

Partenokarpni hibridi imajo večji delež ženskih cvetov, zato dosegamo večje pridelke na rastlino. Plodovi so bolj izenačeni, manj je odpada pri pripravi blaga  za trg. Rastline so tudi bolj odporne na bolezni in škodljivce. Plodovi vsebujejo manj grenčin

Gnojimo na podlagi analize tal.  Dobre rezultate dosegamo z rednim dognojevanjem preko kapljičnih sistemov namakanja, ker rastlinam zagotovimo stalen dostop hranil. Gnojilne norme za solatne kumare – za 100 kg plodov rastline potrebujejo 0,20 kg dušika, 0,15 kg fosforja, 0,40 kg kalija, 0,20 kg kalcija in 0,05 kg magnezija.

Na prosto sadimo kumare v prvi polovici maja, ko so temperature zemlje 17-18 o C. Optimalna temperatura za rast in razvoj kumar je 25 o C. Pri temperaturah višjih od 35 oC začnejo propadati zgornje vreže. Pri temperaturi 5 o C se rast popolnoma zaustavi. V času formiranja in razvoja plodov zahteva kumara 20 do 30 o C, ponoči pa 17 do 21 o C.

Za dobro opraševanje je optimalna temperatura 16 do 18 o C. Na 12 o C ali pa še nižje se cvetovi sploh ne odpirajo. Optimalna razlika med dnevno in nočno temperaturo je 5 oC.

Optimalna količina svetlobe (asimilacija) je pri 20 o C in 15.000 lux-ov.

Namakanje vršimo v dopoldanskem času. Takrat je sprejem hranil z vodo najboljši. Kumara je zelo občutljiva za nihanja pri namakanju. Najboljše rezultate dosegamo pri pridelavah v visokih plastenjakih, kjer je pridelava bolj kontrolirana. Na prostem pa nam že obilnejše deževje povzroči veliko problemov. Za dobro prezračenost v plastenjakih odstranjujemo stranske vreže pa tudi liste na rastlinah kumar vsaj enkrat tedensko. Skrbimo za redno ovijanje rastlin kumar okoli vrvic. S temi ukrepi zagotovimo manj bolezni na rastlinah. Zagotovimo pa tudi rastlinam dovolj svetlobe, kar je najbolj pomembno v fazi formiranja plodov. Če zagotovimo ugodne pogoje za rast in razvoj kumar dosegamo pridelke od 75 ton na hektar navzgor. Kakšen pridelke bomo dosegli je odvisno od tehnologije pridelave, od velikosti plastenjakov, dolžine vegetacije, zagotavljanju optimalnih pogojev,.....

 

Priprava za trg

Plodove pobiramo s škarjami, da ne poškodujemo lupine. Solatne kumare pakiramo v kartonsko ali plastično embalažo. Vakumska pakiranja so dobra, ker se dlje časa ohrani barva in svežina plodov. Solatne kumare iz plastenjakov lahko skladiščimo 1 do 2 tedna pri 12 o C. Pri nižjih temperaturah se začnejo namreč plodovi sušiti ter se hitro kvarijo in rumenijo. Solatne kumare so občutljive za mraz. Temperature lahko padejo le za kratek čas pod 7 o C, vendar kumare lahko utrpijo poškodbe zaradi mraza že po 5 dneh pri 4 o C. Na O o C solatne kumare zdržijo le dva dni. Najbolj je ugodno shranjevanje v kontrolirani atmosferi CA pri 5% CO2 in 2% O2. 

 

Možnosti pridelave in trženje

Pridelava kumar je zelo rentabilna in zanimiva. Še posebno v zaščitenih prostorih. Na prostem pa je možna na bolj zaščitenih območjih, zavarovanih pred močnimi vetrovi in mrazom. Zelo dobro uspeva v bolj peščenih, s humusom bogatih tleh. Kvalitetne plodove lahko pridelamo le s pomočjo opore. Priporočeni kultivarji v pridelavi so: Edona F1, Encore F1, Raider F1, Kung fu F1, Caman F1, Ekron F1, Setman F1.

 


Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

29.5.2018 KUMARE.pdf

slika_1_okusni_rdeci_plodovi_paradiznika

Paradižnik

Paradižnik je najbolj zastopana vrsta v pridelavi zelenjadnic. Pridelujemo v glavnem solatni tip paradižnika na opori, visok in grmast češnja tip paradižnika, grmast tip paradižnika s podolgovatimi plodovi za predelavo v mezgo. V manjšem obsegu pa tudi visok grozdast tip paradižnika.

sparglji_002

Špargelj

Špargelj spada v družno lilijevk in je trajnica. Od aprila do prve dni junija pobiramo bele in zelene špargljeve poganjke, kar je odvisno od načina pridelave. Zgodaj spomladi nabiramo tudi okusne divje špargljeve poganjke, ki so polni zdravilnih učinkovin.

solata_002

Solate

Solate pridelujemo v spomladanskem času in v začetku poletja ter v jesenskem in zimskem času. Poznamo številne tipe okusnih solat, ki so bogat vir rudnin in vlaknin. V družino košaric spadajo še endivija, cikorija, radič, kardij in artičoka.

Izobraževanja in dogodki

Ni aktualnih dogodkov.