Kratek opis operacije:

Operacija LAS »Razvoj novih potencialov v vinogradništvu in enoturizmu spodnje Vipavske doline«, s kratkim nazivom »ENOTOUR 2« je logično nadaljevanje uspešnega projekta ENOTUR na temo inovativnega povezovanja za razvoj vinogradništva in enoturizma spodnje Vipavske doline.

KLJUČNI NAMEN nadaljevanje projekta ENOTUR kot operacija LAS »ENOTOUR 2« je vzpostaviti povezovanje vinarjev območja LAS, prenosi dobrih praks in terenskih izkušenj med vinarji in vinarji celotnega območja LAS, nadaljevanje spremljanja vinogradov in analize grozdja in vina ter izvedbe predstavitvenih degustacij za blagovno znamko »Vipavska dolina – Terase Izbrano« ter dvig prepoznavnosti območja v širši regiji, nacionalni ravni, ter Izdelava koncepta in idejne osnove za Tehnološki center za kmetijstvo v Dornberku.

S predlagano projektno idejo želimo na področju izboljšati povezavo med turističnimi ponudniki, pridelovalci lokalnih kmetijskih proizvodov (vina…) in raziskovalnimi inštitucijami, ki  bodo s prenosom znanja skrbele za strokovno podporo v izboljšavi in zaščiti lokalne oznake porekla pridelkov (nadaljevanje projekta Enotur). V sklopu projekta se bodo utrdili temelji za skupen razvoj, upravljanje in trženje turistične destinacije goriškega zaledja na področju enoturizma. Projekt podpira razvoj agroturizma skozi boljše izkoriščanje naravnih danosti, človeških virov, lokalnih pridelkov in produktov, razvoj novih turističnih proizvodov in storitev ter promociji. 

V okviru projekta partnerji zasledujejo:

• Širitev članstva Konzorcija in pridobivanje vinarjev iz celotnega območja LAS V objemu sonca.
• Nadaljevanje spremljanja vinogradov in analize grozdja in vina ter izvedba degustacij za blagovno znamko 'Vipavska dolina - Terase Izbrano'.
• Prenos znanja v obliki predstavitev in praktičnih delavnic na temo o trajnostnem vinogradništvu, sodobnih tehnologijah ter ohranjanju biodiverzitete.
• Promocija na nacionalni in mednarodni ravni.
• Priprava predstavitvnenih vsebin z lokalnimi značilnostmi za namene ureditve informativnih tabel na lokacijah območja LAS V objemu sonca; Branik, Dornberk, Šempas, Vrtojba, Bukovica, Miren.
• Priprava predloga eno dnevnega doživljajskega dogodka na temo »tradicija – kulinarika – vino« z vlakom na relaciji: Šempetera pri Gorici – Prvačina - Dornberk – Branik na grad Rihemberk in downhill.
• Izdelava koncepta in idejne osnove za Tehnološki center za kmetijstvo v Dornberku, posnetek stanja: priprava vsebin za postavitev Tehnološkega centra za kmetijstvo v Dornberku, vsebine, projektantska zasnova.

GLAVNI CILJ projekta je ohranjati naravne danosti, naravne vrednote,  biotsko raznovrstnost ter kulturno dediščino za trajnostni (turistični) razvoj območja.

Projekt LAS spodbuja ohranjanje biodiverzitete, tako da spodbuja vpeljavo naravnih elementov kot so zeleni pasovi, poraščenimi naravnimi pregradami (npr. živa meja), ekološka pridelava, zmanjšanje uporabe herbicidov, idr. bo vinogradnikom še bolj podrobno predstavljena na delavnicah.

Spodbuja in ustvarja možnosti (več mogočih točk: na Rihemberku, v Dornberku) za izvajanje degustacij vin iz t.i. 'spontanih fermentacij', kjer za fermentacije uporabljamo mikrofloro iz samega vinograda. Nadaljevanje projekta ENOTOUR 2 se usmerja tudi v  ustvarja pogojev postavitve in tehnološkega centra za kmetijstvo, kjer bodo lahko mladi potencialni kmetje pridobivali strokovna, praktična znanja kako uporabljati zelene pasove, ekološko pridelavo in manjšo uporaba herbicidov v vinogradih ter tako osnovali nove poslovne priložnosti s področja ekološkega kmetovanja.

Načrtovanje in urejanje prostorov, kjer bo glavno aktivnost podajanje strokovnih znanj s področja okolju prijaznega vinogradništva in promocija ekološko pridelanih vin, se bodo lepo povezovali z novo ponudbo / novimi vsebinami aktivnega preživljanja prostega časa, kot je gorsko kolesajenje, pohodništvo, tematske poti. 

Naložbo Razvoj novih poencialov v vinogradništvu in enoturizmu spodnje Vipavske doline »ENOTOUR-2« financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Kratek opis operacije:

Partnerstvo operacije Sobivanje združuje zavedanje o pomenu varstva okolja in ohranjanja narave, še posebej simbiotičnega sobivanja človeka in narave. Sonaravno kmetovanje, spodbujanje lokalne samooskrbe ter ohranjanje in varovanje podeželskega okolja, s poudarkom na območju parka Škocjanske jame (v nadaljevanju: PŠJ), je glavni cilj operacije. Izmenjava znanj in izkušenj, izoblikovan inovativni pristop za osveščanje o samooskrbi ter organizirani dogodki bodo udeležencem podali znanje, ki ga bodo ohranili tudi po končani operaciji. Kmečka lopa in nabavljena kmetijska mehanizacija bo prispevala k urejenosti območja PŠJ in bo omogočila lažje opravljanje kmetijske dejavnosti, predvsem pa bo predstavljala spodbudo z vidika ohranjanja, obstoja in razvoja kmetije. Gre namreč za edino živinorejsko kmetijo, ki poleg pridelave ekološkega mesa, pomembno vpliva na obdelanost površin v PŠJ. S spravilom kmetijskih pridelkov in strojev na eni lokaciji, ki bo zavarovana z lovilcem olj, se bo zelo zmanjšalo tveganje za onesnaževanje tal, podtalnice in vodotokov, kar je pomemben dolgoročni učinek tudi po zaključku operacije.

Cilji operacije:

Kratkoročni cilji so:

• prispevanje k simbiozi sobivanja z divjadjo in divjimi zvermi,
• prispevanje k simbiozi sobivanja kmeta (kmetijstva) in narave ter kmeta (kmetijstva) in turista (turizma),
• izmenjava dobrih praks na področju ekološkega kmetovanja,
• prispevanje k vedenju o prilagajanju na podnebne spremembe in ohranjanju biotske raznovrstnosti,
• osveščanje o pomenu samooskrbe,
• prispevanje k izboljšanju kakovosti produktov,
• prispevanje k ohranjanju in varovanju okolja,
• dvig ozaveščenosti o pomenu varovanja narave in okolja,
• sodelovanje z ranljivimi skupinami na področju sonaravnega kmetovanja.

Aktivnosti operacije:

• izgradnja kmečke lope z ureditvijo dvorišča in nabava potrebne kmetijske mehanizacije – aktivnost, ki se jo lahko obravnava tudi kot učni primer sobivanja kmeta (kmetijstva) in narave, posredno pa tudi kot primer sobivanja kmeta (kmetijstva) in turista (turizma),
• izmenjava znanj in izkušenj s področja ekološkega kmetovanja,
• organizacija dogodka na temo sobivanja z divjadjo in divjimi zvermi (sobivanje človeka in živali/narave),
• organizacija dogodka na temo prilagajanja kmetovanja glede na podnebne spremembe (sobivanje človeka in narave),
• predstavitev poklica ‘kmet’ za mrežo šol PŠJ,
• osveščanje ranljivih skupin o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo,
• oblikovanje inovativnega pristopa za osveščanje o samooskrbi.

Rezultati operacije:

• zgrajena kmečka lopa z urejenim dvoriščem in potrebno kmetijsko mehanizacijo;
• 3 srečanja (skupno ca. 10 ur) namenjena izmenjavi znanja in izkušenj s področja ekološkega kmetovanja;
• 2 dogodka (sobivanje z divjadjo in divjimi zvermi ter prilagajanje kmetovanja glede na podnebne spremembe);
• 1 dogodek za mlade oz. šole (predstavitev poklica »kmet«);
• 1 dogodek za ranljive skupine z namenom osveščanja o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo;
• 3 študijske vrtne zasaditve kot inovativni pristop ozaveščanja o samooskrbi.

Aktivnosti posameznega partnerja znotraj operacije so navedene TUKAJ.

Projektni partnerji:

• Kmetijski inštitut Slovenije
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije  KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA
• Geodetski inštitut Slovenije
• Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Matematica e Geoscienze
• Università degli Studi di Udine – Dipartimento di Scienze AgroAlimentari Ambientali e Animali
• Università Ca’ Foscari Venezia

Splošni cilj projekta: 

Cilj projekta je razvoj in preizkušanje inovativnih tehnologij in smernic za zaščito in učinkovito rabo vodnih virov ter načrtovanje ukrepov ob nepredvidenih dogodkih in klimatskih spremembah. Za to je potreben prenos znanja ter izmenjava izkušenj med raziskovalnimi ustanovami in vinogradniškimi kmetijami/vinskimi kletmi čezmejnega območja. V razvoj učinkovitih modelov gospodarnega upravljanja z vodnimi viri bo aktivno vključenih najmanj 15 kmetij.

Povzetek projekta: 

Pogosta sušna obdobja in visoke temperature povzročajo okoljski stres, ki se kaže v zmanjševanju razpoložljivih količin vode. Iz tega razloga se bodo indikatorji rabe vode v prihodnjem obdobju povečali. To bo vplivalo na naravne in kmetijske ekosisteme (zlasti na sektorje z visokim »Indeksom izkoriščanja vode« kot je vinogradništvo). Obravnavano čezmejno območje je zaradi podnebnih, geomorfoloških in ekonomskih značilnosti (majhne kmetije) zelo ranljivo. Zato želimo na tem področju čim prej postaviti jasne strategije za učinkovito rabo vode. Postavili mrežo za spremljanje količine/kakovosti vode in razvili inovativne zelene namakalne sisteme za vinograde (čas namakanja glede na vodni stres). V projektu vpeljujemo hitro metodo za določanje vodnega stresa rastlin preko hiperspektralnih posnetkov iz zraka. Hitro informiranje deležnikov bo zagotovljeno preko spletnega portala. Z optimizacijo rabe vode za namakanje bomo izboljšali ekonomsko stanje kmetij in vplivali na trajnostno rabo podzemnih voda. V uvajanju novih pristopov rabe vode bo vključenih najmanj 15 čezmejnih kmetij. Z razvojem zelenega gospodarstva (“green economy”) bomo izboljšali konkurenčnost tega ranljivega območja.

Glavni rezultati: 

V predlaganem projektu bomo vplivali na trajnostno kmetijstvo preko boljšega upravljanja z vodnimi viri. Optimizirali bomo rabo vode, tako da bomo prilagodili količino, način in čas namakanja dejanskim potrebam trte. To bomo dosegli s holističnim pristopom.
(1)Postavitev spletnega portala: Spletni portal Acquavitis bo povezoval znanstvena področja, kot so vinogradništvo, rastlinska fiziologija, meteorologija, hidrologija, geologija...Cilji so sistemsko zbiranje, obdelava in povezava podatkov iz različnih virov ter hiter prenos informacij kmetom za upravljanje vinogradov. 3D interaktivna maketa bo prikazovala vpliv klimatskih sprememb na stanje vinogradov. (2) Vpeljava novih pristopov v merjenju vodnega stresa rastlin Količino in dostopnost vode rastlinam bomo ocenili preko merjenja vodnega potenciala in izotopske sestave vode v listih. Le-to bomo primerjali z izotopsko sestavo voda iz različnih virov (deževnica, površinske, podzemne). Tako bomo ocenili, iz katerega vira in koliko vode trta dobiva v danem trenutku. Zbrani rezultati bodo omogočili izdelavo modelov kroženja vode. Stanje vodnega stresa v vinogradih bomo spremljali z rednimi meritvami vodnega stresa v najmanj šestih vinogradih ter preko hiperspektralnih in IR posnetkov z droni in letalom. (3) Preučitev namakalnih sistemov in postavitev smernic učinkovitega namakanja: Naprave s kapljičnim namakanjem bodo preučevane v dveh čezmejnih vinogradih. Na ta način bomo postavili smernice namakalnih postopkov. (4) Prenos znanja: Podatki bodo zbrani na spletni platformi, kmetje, študenti, raziskovalci bodo z rezultati seznanjeni neposredno ter posredovani na dogodkih.

Spletna stran projekta:

https://www.ita-slo.eu/sl/acquavitis

Projekt WOOL je del INTERREG VB Adriatic-Ionian ADRION programa 2014-2020. V projekt je vključenih šest držav: Italija, Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Grčija. Vodilni partner je Tehnološki park Polo PN, Pordenone, Italija. V projektu sodelujeta dva slovenska partnerja, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Nativa, Inštitut za trajnostno rast. Število sodelujočih partnerjev je deset, pridružen pa je en partner s Hrvaške.

Projektni partnerji:

• POLO PN – Tehnološki park POLO, Pordenone
• C.C.I.A.A. della Basilicata –Zbornica za gospodarstvo, industrijo, obrt in kmetijstvo Basilicata
• KGZS – Zavod GO – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
• NATIVA – Inštitut za trajnostno rast
• EFZG – Univerza Zagreb, Fakulteta za ekonomijo in podjetništvo
• Majur – Občina Majur
• Larissa– Gospodarska zbornica Larissa
• SERDA – Sarajevo economic region development agency
• Pljevlja – Občina Pljevlja
• Žabljak – Občina Žabljak

Volna je naraven, obnovljiv, biološko razgradljiv proizvod, ki ga je mogoče reciklirati. Kljub temu volna spada med nišne izdelke, saj volneni izdelki predstavljajo samo 1,2 % celotne tekstilne proizvodnje, kjer prevladujejo sintetična vlakna.

Glavni cilj projekta je dvigniti uporabo volne, posebej v turistično razvitih pokrajinah in pokrajinah kjer je volna del kulturne dediščine. Volna, ki se tretira kot odpadek in je pogosto odvržen in uničen je lahko surovina, ki omogoča razvoj podeželja, industrije, znanosti, umetnosti, obrti in turizma. Lahko doprinese k trajnostnemu razvoju in ohranjanju okolja.

Glavni rezultati projekta bodo oblikovanje skupne transnacionalne strategije uporabe volne v partnerskih državah, izdelava karte/zemljevida (Adrion WOOL Network) v katerem bodo označene pokrajine znotraj posameznih držav, kjer je prisotna surovina - volna. S tem zasledujemo trajnostno in sezonsko prilagojeno turistično ponudbo volnenih izdelkov, povezanih z dediščino in tradicijo, interpretirano na inovativen način - z novo sodobno zasnovo tradicionalnih ročno izdelanih volnenih izdelkov v sodelovanju z obrtniki in umetniki.

Končni cilj je izoblikovanje blagovne znamke WOOL in vzpostavitev novih turističnih poti in ateljejev na temo volne, kar bo vplivalo na gospodarsko rast vključenih pokrajin. Omogočen in spodbujan bo prenos znanja in regijsko sodelovanje, kar bo prispevalo k izboljšanju upravljanja s skupno dediščino in oblikovanju različnih dobavnih verig, ki bodo spodbujale nastanek novih delovnih mest.  

Več na uradni spletni strani projekta  https://wool.adrioninterreg.eu/

in Facebook strani https://www.facebook.com/Adrion.Shepherds.Footsteps/

Projektni partnerji:

• VEGAL – Razvojna agencija vzhodne Benečije
• PAT – Avtonomna pokrajina Trento
• KGZS – Zavod GO – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
• ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center Slovenska akademija znanosti in umetnosti
• AZRRI – Agencija za razvoj podeželja Istre
• INFORMO - Združenje za spodbujanje zaposlovanja, strokovnega razvoja in izobraževanja
• BDCKG – Poslovno razvojni center Kragujevac
• BSC BAR – Podjetniški inkubator Bar
• BAR – Občina Bar
• CIHEAM-MAICh – Sredozemski agronomski inštitut Hania

Intenzivno vinogradništvo v Jadransko-Jonski (ADRION) regiji lahko negativno vpliva na kakovost prsti, vode in zraka, biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ter povzroča pomembne spremembe občutljivih habitatov in tradicionalnih pokrajin. Projekt ECOVINEGOALS se spopada prav z izzivi intenzivnega vinogradništva in njegovih negativnih posledic.

Glavni cilj projekta ECOVINEGOALS je razvoj strategij, akcijskih načrtov, orodij in zmogljivosti vinogradniških območij za agroekološki prehod v smeri upravljanja z nižjimi vnosi in izpusti. Sočasno pa je projekt usmerjen v uskladitev proizvodnih, socialnih, okoljskih in pokrajinskih potreb občutljivih vinogradniških območij v Jadransko-Jonski regiji.

Pričakovani rezultat projekta ECOVINEGOALS je oblikovanje treh različnih transnacionalnih strategij:

• Prva bo osredotočena na agroekološke sisteme gojenja vinske trte in podpori njihovega širjenja na občutljivih vinorodnih območjih v Jadransko-Jonski regiji;
• Druga je namenjena uskladitvi vinogradništva z drugim konkurenčnimi rabami zemljišč ob sočasni skrbi za ohranjanje pokrajin in habitatov;
• Tretja pa je usmerjena v uveljavitev participativnih teritorialnih procesov upravljanja, s pomočjo katerih bodo deležniki, ob uporabi izdelanih modelov, lažje sodelovali v procesih pogajanjih in reševanju konfliktov vezanih na varstvo okolja in pokrajine.

Pričakovane spremembe bodo dosežene z pomočjo pilotnih pobud in lokalnih akcijskih načrtov. Te je mogoče doseči z izmenjavo tehničnega znanja, z ocenjevanjem ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz agroekološkega pristopa in s krepitvijo participatorne sposobnosti oblikovalcev zakonodaje. Transnacionalni in interdisciplinarni značaj projekta omogoča doseganje trajnih rezultatov, kot je ustanovitev nove inovativne mednarodne mreže (AVINE) na območju Jadransko-Jonske regije in vključitev v že obstoječe mreže EU, skladno s pričakovanimi rezultati projekta, ki se nanašajo na agroekološke prakse, zaščito pokrajin in habitatov, aktivno sodelovanje in socialno ozaveščenost. Nenazadnje pa projekt prispeva k izvedbi utečenih politik EU na evropski in nacionalni ravni kot so EUSAIR, skupna prehranska politika (Common Food Policy) in bioekonomska strategija (Bioeconomy Strategy), ter upošteva prednostne naloge, opredeljene v delovnem dokumentu služb EU komisije FOOD 2030 (EU Commission Staff Working Document FOOD 2030).

Več na uradni spletni strani projekta https://ecovinegoals.adrioninterreg.eu/ in Facebook strani  https://www.facebook.com/ecovinegoals