Sodelovanje projekta Woolshed na Festivalu skupnosti AlpTextyles v Malonno
datum: 02.06.2025
Kmetijski zavod Nova Gorica je nedavno, med 16. in 18.majem 2025, prisostvoval na tridnevnem dogodku Festival skupnosti AlpTextyles v lombardijski dolini Valle Camonica v severni Italiji. Trije dnevi aktivnosti na temo transhumance, ovc, lokalne volne, drugih lokalnih vlaken in alpske tekstilne verige, so bili organizirani v okviru projekta AlpTextyles, ki je prav tako kot projekt Woolshed, na katerem sodeluje naš Zavod, sofinanciran v okviru programa Interreg Alpine Space.
Glavna organizatorja dogodka sta bila združenje Coda di Lana iz Malonna in Regija Lombardija. Festival je bil prvenstveno namenjen obrtnikom, pastirjem, združenjem in ustanovam, ki si prizadevajo za zaščito narave, tradicije, dediščine, tradicionalnim rokodelskim znanjem in mednarodnim mrežam, ki se ukvarjajo z volno, tkanjem in čezmejno tekstilno kulturo ter transhumantni paši drobnice kot kulturni praksi.
V petek popoldne smo si v s soncem obsijani alpski dolini, obkroženi z vršaci, ki so bili še zmeraj pod snežno odejo, ogledali skupni predstavitvi umetniškega sodelovanja dveh rokodelskih skupin – Kreativnice iz Škofje Loke in združenje Coda di Lana iz Malonna. Predstavljeni sta bili skupnostni vezenini, ki so jih rokodelke ustvarjale ločeno pod isto temo, vendar na licu mesta ob osebnem srečanju tudi združile v en izdelek. Kreativnice so predstavile tudi svoj projekt ročnih del na temo Gozdna tla. Sledila je sobota, polna zanimivih predstavitev na okroglih mizah, kjer so bili predstavljeni različni vidiki alpskih tekstilij, možnosti povezovanja deležnikov na alpskem področju, potekajoči projekti na temo uporabe ovčje volne lokalnih pasem, izzivi sodobnega pastirstva ter zakonodajni vidiki, certificiranje in sledljivost naravnih materialov. Na pogovorih se je predstavila široka paleta nacionalnih strokovnjakov, sodelavcev različnih projektov, podjetniških inkubatorjev, raziskovalcev, rokodelcev, oblikovalcev in drugih deležnikov. Na prvi okrogli mizi je potekal pogovor na temo izkušenj in primerov dobrih praks alpskega tekstila in projekta AlpTextyles, na drugi okrogli mizi pa je debata tekla na temo nacionalnih ter mednarodnih mrež alpskega tekstila. Projektne aktivnosti projekta Woolshed je predstavila Shannon Sykes iz partnerskega podjetja Onl'fait iz Ženeve. V popoldanskem programu je tretja okrogla miza predstavila sisteme certificiranja in možnosti sledljivosti v tekstilni vrednostni verigi, zadnja četrta okrogla miza pa je predstavila izzive sodobnega pašništva in pastirstva. V poznem sobotnem popoldnevu se je v Malonno odprla festivalna rokodelska tržnica s široko ponudbo lokalnih volnenih izdelkov in pogovora o razmerju med kulturo volne in modernim oblikovanjem. Pred zaključkom večera smo dočakali prihod črede ovc.
V nedeljo dopoldne smo si lahko ponovno ogledali zanimive volnene izdelke na rokodelski tržnici, se okrepčali s tradicionalnim pastirskim zajtrkom, sestavljenim iz žgancev (mešanica ajdove in kostanjeve moke), lokalnimi suhomesnatimi izdelki, kruhom iz krušne peči in sadjem. Sledil je pohod z ovcami, pastirji in njihovimi pastirskimi psmi po poti do vasice Sonico, kot ponazoritev vsakoletne selitvene paše (transhumance), značilne za alpska območja. Med majem in oktobrom praviloma alpski kmetje ženejo govedo, ovce in koze na visokogorske pašnike in ta tradicija selitvene paše je bila leta 2023 razglašena za UNESCO nematerialno kulturno dediščino človeštva. Večnacionalno nominacijo je predložilo deset evropskih držav: Albanija, Andora, Avstrija, Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Romunija in Španija. Sezonska alpska paša združuje edinstvena znanja in običaje, ki povezujejo rejce, vaščane in širšo populacijo. V Evropi se je okoli selitvene paše razvil celoten družbeno-ekonomski sistem, od gastronomije do lokalnih obrti in praznovanj/običajev, ki označujejo začetek in konec pašne sezone. Ta praksa povezuje družine, skupnosti in ozemlja ter preprečuje škodljive učinke odseljevanja ljudi s podeželja, služi pa tudi kot eden od načinov za povečanje biotske raznovrstnosti, saj potujoče črede ovac, koz in goveda pomagajo pri razprševanju semen, bogatijo tla in čistijo površine pred zaraščanjem. To priznanje s strani Unesca služi kot globalno priznanje pomena ohranjanja in praznovanja selitvene paše za prihodnje generacije, kar bomo še posebej obeležili leta 2026, ki ga je organizacija Združenih narodov razglasila za Mednarodno leto pašnikov in pastirjev.
https://ich.unesco.org/en/RL/transhumance-the-seasonal-droving-of-livestock-01964
