Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Pridelava solatnih kumar

datum: 01.06.2018

Pobiranje solatnih kumar v plastenjakih je v tem času zelo intenzivno. Pridelovalcem so sicer v času sajenja kumar, v mesecu marcu, povzročile nekaj težav prevelike razlike v temperaturah med dnevom in nočjo. Kumara je namreč zelo občutljiva rastlina prav na temperaturna nihanja. Potrebuje tla bogata s humusom, veliko svetlobe, toplote in hranil ter redno oskrbo z vodo.

Pridelava kumar je zelo rentabilna in zanimiva. Še posebno v zaščitenih prostorih. Če zagotovimo ugodne pogoje za rast in razvoj kumar dosegamo pridelke od 75 ton na hektar navzgor. Kakšen pridelek bomo dosegli je odvisno od tehnologije pridelave, od velikosti plastenjakov, dolžine vegetacije, zagotavljanju optimalnih pogojev,.....

Na prostem pa je možna na bolj zaščitenih območjih, zavarovanih pred močnimi vetrovi in mrazom. Zelo dobro uspeva v bolj peščenih, s humusom bogatih tleh. Kvalitetne plodove lahko pridelamo le s pomočjo opore. Priporočeni kultivarji v pridelavi so: Edona F1, Encore F1, Raider F1, Kung fu F1, Caman F1, Ekron F1, Setman F1.

 

Pod strokovnimi vsebinami "Zelenjadarstvo" pod panogo "Poljedelstvo in zelenjadarstvo" objavljamo strokovne prispevke o tehnologijah pridelave zelenjadnic.

 

Izvor in območja uspevanja

Solatna kumara (Cucumis sativus) izhaja iz vzhodne Indije. Kumare vsebujejo snovi , ki pospešujejo izločanje vode, rudnine, ki ugodno vplivajo na delovanje ledvic, črevesja in na delovanje pljuč. Vsebujejo pa tudi jod, apno, železo in fosforno kislino. Pridelujemo jo podobno kot paradižnik v plastenjakih, v manjšem obsegu pa tudi na prostem. Vendar moramo pri pridelavah na prostem izbirati izključno bolj toplotno ugodne in zaščitene lege.

Obvezno moramo pri pridelavi na prostem na težkih tleh pripraviti dvignjene gredice, na katere posadimo sadike kumar. Predhodno pa moramo zagotoviti oporo, ki je lahko izdelana iz akacijevih kolov na katere pritrdimo visoko mrežo za gojenje kumar. Ponavadi na dvignjene gredice položimo tudi črno folijo, ki nam bolj segreje tla. Pod folijo položimo še kapljično cev, tako da poteka namakanje preko kapljačev, kar omogoča bolj zdravo rast in razvoj rastlin.

 

Načini pridelave  

Kumara dobro uspeva v srednje težkih tleh, dobro odcednih tleh, bogatih z organsko maso. Kumare pridelujemo v pokritih površinah in le v manjšem obsegu na prostem. Predvsem zato, ker so nihanja med dnevnimi in nočnimi temperaturami na prostem, posebno v obdobju presajanja sadik na prosto, prevelika, da bi lahko zagotavljala neproblematično pridelavo.

V plastenjakih jo gojimo lahko na polipropilenskih vrvicah ali na preprosto izdelanih oporah iz trstike. Prve setve kumar za vzgojo v plastenjakih opravimo že konec januarja v ogrevanih plastenjakih. Seme posejemo v stiroporaste plošče (40 lukenj), ki jih predhodno napolnimo s hranljivim substratom. Optimalna temperatura za vznik semena je 22°C. Pomembno je, da sadika razvije dober koreninski sistem in 3-4 prave liste. V tej fazi jo nato presadimo na stalno mesto.

V plastenjakih v času priprave zemljišča vnesemo v tla mineralna in organska gnojila in jih podorjemo na 30-40 cm globoko. Sadike posadimo na medvrstne razdalje 80 cm x 35-45 cm. Posadimo jih na predhodno pripravljene gredice, ki jih prekrijemo s črno folijo in jih opremimo s kapljičnim sistemom za namakanje in dognojevanje.

S pridelavo na dvignjenih gredicah zagotovimo odcednost in zadovoljivo zračnost tal. Na prostem po sajenju sadike zaščitimo s posebnimi prekrivkami, da ublažimo nihanja med dnevno in nočno temperaturo. Uporablja se v glavnem kultivarje z ženskimi cvetovi, tako da opraševanje cvetov ni potrebno. Pri klasičnih sortah kumar je na rastlinah več moških kot ženskih cvetov. Današnji partenokarpni hibridi pa so selekcionirani  tako, da so na rastlini pretežno ženski cvetovi. Določeni novejši kultivarji pa imajo rastline samo z ženskimi cvetovi. Te sorte nam lahko dajo visoke pridelke vendar le v optimalnih pridelovalnih pogojih (voda, svetloba, hranila). Rastline, ki imajo izključno ženske cvetove imajo manjšo listno maso in veliko plodov, ki jih morajo prehraniti. Zato je pri teh sortah toliko bolj pomembno redno dognojevanje preko kapljičnih sistemov namakanja, zato da plodovom zagotovimo dovolj hrane in vode, sicer določen odstotek plodov propade.

Partenokarpni hibridi imajo večji delež ženskih cvetov, zato dosegamo večje pridelke na rastlino. Plodovi so bolj izenačeni, manj je odpada pri pripravi blaga  za trg. Rastline so tudi bolj odporne na bolezni in škodljivce. Plodovi vsebujejo manj grenčin

Gnojimo na podlagi analize tal.  Dobre rezultate dosegamo z rednim dognojevanjem preko kapljičnih sistemov namakanja, ker rastlinam zagotovimo stalen dostop hranil. Gnojilne norme za solatne kumare – za 100 kg plodov rastline potrebujejo 0,20 kg dušika, 0,15 kg fosforja, 0,40 kg kalija, 0,20 kg kalcija in 0,05 kg magnezija.

Na prosto sadimo kumare v prvi polovici maja, ko so temperature zemlje 17-18°C. Optimalna temperatura za rast in razvoj kumar je 25°C. Pri temperaturah višjih od 35 oC začnejo propadati zgornje vreže. Pri temperaturi 5°C se rast popolnoma zaustavi. V času formiranja in razvoja plodov zahteva kumara 20 do 30°C, ponoči pa 17 do 21°C.

Za dobro opraševanje je optimalna temperatura 16 do 18°C. Na 12°C ali pa še nižje se cvetovi sploh ne odpirajo. Optimalna razlika med dnevno in nočno temperaturo je 5°C.

Optimalna količina svetlobe (asimilacija) je pri 20°C in 15.000 lux-ov.

Namakanje vršimo v dopoldanskem času. Takrat je sprejem hranil z vodo najboljši. Kumara je zelo občutljiva za nihanja pri namakanju. Najboljše rezultate dosegamo pri pridelavah v visokih plastenjakih, kjer je pridelava bolj kontrolirana. Na prostem pa nam že obilnejše deževje povzroči veliko problemov. Za dobro prezračenost v plastenjakih odstranjujemo stranske vreže pa tudi liste na rastlinah kumar vsaj enkrat tedensko. Skrbimo za redno ovijanje rastlin kumar okoli vrvic. S temi ukrepi zagotovimo manj bolezni na rastlinah. Zagotovimo pa tudi rastlinam dovolj svetlobe, kar je najbolj pomembno v fazi formiranja plodov. Če zagotovimo ugodne pogoje za rast in razvoj kumar dosegamo pridelke od 75 ton na hektar navzgor. Kakšen pridelke bomo dosegli je odvisno od tehnologije pridelave, od velikosti plastenjakov, dolžine vegetacije, zagotavljanju optimalnih pogojev,.....

 

Priprava za trg

Plodove pobiramo s škarjami, da ne poškodujemo lupine. Solatne kumare pakiramo v kartonsko ali plastično embalažo. Vakumska pakiranja so dobra, ker se dlje časa ohrani barva in svežina plodov. Solatne kumare iz plastenjakov lahko skladiščimo 1 do 2 tedna pri 12°C. Pri nižjih temperaturah se začnejo namreč plodovi sušiti ter se hitro kvarijo in rumenijo. Solatne kumare so občutljive za mraz. Temperature lahko padejo le za kratek čas pod 7 o C, vendar kumare lahko utrpijo poškodbe zaradi mraza že po 5 dneh pri 4°C. Na O°C solatne kumare zdržijo le dva dni. Najbolj je ugodno shranjevanje v kontrolirani atmosferi CA pri 5% CO2 in 2% O2. 

 

Možnosti pridelave in trženje

Pridelava kumar je zelo rentabilna in zanimiva. Še posebno v zaščitenih prostorih. Na prostem pa je možna na bolj zaščitenih območjih, zavarovanih pred močnimi vetrovi in mrazom. Zelo dobro uspeva v bolj peščenih, s humusom bogatih tleh. Kvalitetne plodove lahko pridelamo le s pomočjo opore. Priporočeni kultivarji v pridelavi so: Edona F1, Encore F1, Raider F1, Kung fu F1, Caman F1, Ekron F1, Setman F1.

29.5.2018 KUMARE.pdf