Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • Poženel Anka

    svetovalka specialistka II - za poljedelstvo

    t: 05 367 10 72

    m: 031 667 761

    e:

  • Bolčič Jana

    svetovalka specialistka II - za zelenjadarstvo

    t: 05 631 04 79

    m: 031 323 189

    e:

Poljedelstvo in zelenjadarstvo

Strokovni nasveti

krmni_grah

SETEV JAREGA KRMNEGA GRAHA

V nižinah Primorske je seda tudi že čas za setev jarega krmnega graha, ki potrebuje za kalitev 4 - 6 oC. Sejemo ga na srednje lahka odcedna tla dobro poravnana tla.

Za popestritev kolobarja lahko na lažjih odcednih njivah posejemo tudi stročnico - krmni grah vitičar, ki daje zgoden pridelek z beljakovinami bogatega zrnja. Krmni grah vitičar sejemo v čistem posevku, zori v istem času kot ozimna žita in daje dobro močno beljakovinsko krmo za živali. Grah lepo uspeva na strukturnih srednje lahkih do srednje težkih tleh, ki dobro prepuščajo odvečno vodo, hkrati pa jo tudi dobro zadržujejo.  Za krmi grah niso primerna težka slabo odcedna tla z depresijami, saj na tleh s stoječo vodo posevek porumeni.  Celoten članek je na voljo TUKAJ

 

KRMNI GRAH 2019TEHNOL.PRIDELAVE.pdf

psenica

SETEV JARIH ŽIT - JARA PŠENICA, JARI JEČMEN IN OVES

Tla so se sedaj dovolj osušila in segrela nad 3 oC, da omogočajo setev jarih žit, ki jih moramo posejati čim prej v februarju. Pozne setve po 15. marcu v nižinah Primorske dajejo manjši in nezanesljiv pridelek, ker jih v času zorenja prizadene suša.

Jara žita dajo sicer manjši pridelek kot ozimna, zato so bolj primerna za pridelovanje v hribovitih območjih, kjer ozimine slabo prezimijo. Pridelovalci v nižinskih območjih se odločajo za jarine zaradi lažjega kolobarjenja in onemogočene setve ali slabe prezimitve ozimin. Setev moramo opraviti čim prej v februarju in marcu oz. takoj, ko se tla ogrejejo na 3 oC. Pozne setve po 15. marcu v nižinah Primorske dajejo manjši in nezanesljiv pridelek, ker jih v času zorenja prizadene suša. Najbolj zgodnjo setev zahtevajo pšenica, tritikala, rž in oves. Ječmen lahko zaradi hitre rasti in razvoja sejemo od jarih žit najkasneje.Med jarimi žiti najpogosteje sejemo jari ječmen za živinsko krmo. Oves večinoma sejejo rejci konj ali tisti, ki jih oskrbujejo. Jara pšenica daje sicer nižje pridelke zrnja kot ozimna, kvaliteta zrnja pa je pri večini sort bistveno boljša. Pri peki kruha lahko moko iz jare pšenice uporabljamo kot izboljševalko moki iz ozimne pšenice (mešanje).Celoten članek je na voljo TUKAJ.

TEHNOLOGIJA JARINE

img_5634

DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

Ozimine so v zadnjem tednu začele z rastjo in zato je primeren čas za 1. dognojevanje. Marsikje je že opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje dušika (poraba rastlin, izpiranje N). Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom (nitratna oblika dušika npr. KAN)

DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

 

Posevki ozimne pšenice, tritikale in ječmena v Vipavski dolini in v Slovenski Istri so preživeli zimo z veliko padavinami, ki so ponekod povzročile poplave in zastajanje vode na posevkih. Posevki so razredčeni na delih, kjer je stala voda. Posevki, ki imajo manj kot 280 rastlin/m2, so preredki in jih je bolje podorati in posejati druge kulture. Ozimine so v zadnjem tednu začele z rastjo in zato je primeren čas za 1. dognojevanje. Marsikje je že opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje dušika (poraba rastlin, izpiranje N). Priporočamo, da pred napovedanim dežjem opravite 1. dognojevanje z dušikom. Zaradi velikih potreb po dušiku priporočamo uporabo nitratnih oblik dušika (npr. KAN), ki takoj po raztopitvi granul gnojila v tleh spodbudijo rast.

 

Ozimna žita v tem času potrebujejo dušik za rast, razraščanje in oblikovanje zasnov klasov. Dognojevanje je posebej pomembno pri redkih posevkih, kjer je število rastlin premajhno. Slabo ali nič gnojeni posevki bodo oblikovali manjše število klasov.

 

Ozimni pšenici in tritikali na srednje založenih tleh dognojimo s 60 do 70 kg čistega N/ha, ozimnemu ječmenu pa s 40 do 60 kg/ha čistega N.

 

Na posevkih, kjer smo jeseni opravili osnovno gnojenje z NPK gnojili, dognojujemo samo z dušikom, npr. pšenici z 200 – 250 kg/ha KAN- a. Kjer ste jeseni pomanjkljivo  ali nič gnojili s PK gnojili, pa potrebno količino dušika dodamo z enim od NPK gnojil npr. NPK 3 x 15 ali NPK 12 : 12 : 17 ali 18:12:12 ali  NPK 8: 14: 24 v količini od 350 – 450 kg/ha.

 

Na njivah, kjer ste opravili analizo tal, se držite gnojenja po gnojilnem načrtu. Upoštevajte tudi uporabljena živinska gnojila. Gostejšim in bujnejšim posevkom dognojimo z nižjim odmerkom dušika. Pazljivost velja še posebej pri zelo gostih posevkih ječmena.

 

Deževno in toplejše vreme spodbuja tudi vznik semenskih in rast trajnih plevelov, zato je potrebno posevke pregledovati in spremljati rast plevelov. Pri uporabi herbicidov pazite na nizke temperature in razvojno fazo žita.

 

Pripravila: Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

stiropor_pladnji

GOJENJE SADIK ZELENJAVE V STIROPORASTIH PLOŠČAH

Za uspešno gojenje sadik zelenjadnic je pomembna temperatura, hranilen substrat, svetloba in uravnoteženo namakanje ter prezračevanje rastlinjaka

Za uspešno gojenje sadik zelenjave potrebujemo kakovosten substrat, dobro osvetlitev v ogrevanem plastenjaku, ustrezno temperaturo za posamezne skupine zelenjadnic in zagotovljeno namakanje ter kasneje tudi prezračevanje plastenjakov. Danes na trgu že dobimo celo paleto kakovostnih substratov za uspešno gojenje sadik, ki so dobro obogateni tako z makro kot mikrohranili. V primeru, da hranil iz substrata začne primanjkovati, se lahko poslužimo foliarnega dognojevanja sadilnega materiala. Večinoma gojimo sadike v gojitvenih ploščah, ki so lahko iz stiropora, uporabimo pa lahko tudi plastificirane gojitvene plošče. S setvijo paradižnika v našem pridelovalnem območju lahko pričnemo že v drugi polovici decembra meseca, nato pa nadaljujemo s setvami preostalih plodovk, kot so grmaste bučke, paprika, jajčevec, kumare, melone in lubenice. Za zagotavljanje ustrezne količine substrata na sadiko uporabimo lahko naslednje gojitvene plošče: za gojenje plodovk običajno uporabimo gojitvene plošče s 40 do 48 luknjami, za gojenje kapusnic in solatnic pa uporabimo gojitvene plošče s 160 do 224 luknjami. Količina substrata na posamezno sadiko je pomembna zato, da zagotovimo dovolj hranilnih snovi za nemoten razvoj koreninskega sistema posamezne sadike. Plastenjake za gojenje sadik moramo tudi ogrevati na ustrezne temperature, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst zelenjadnic. V času setve plodovk moramo zagotoviti vsaj 25 o C, nočne temperature pa naj bodo 22 o C. V času od pikiranja pa do končne faze oblikovanja sadike moramo zagotoviti podnevi 22 do 24 o C, ponoči pa vsaj 18 o C.  Pri gojenju sadik temperaturno najbolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, dinje in lubenice, pa moramo biti še bolj pozorni v fazi setve in moramo temperaturo povišati na 27 o C. Izredno pomembno je dosledno in kontrolirano namakanje sadik. V profesionalnih plastenjakih namakanje izvajamo s pomočjo razpršilcev preko namakalnih ramp. Solatnice zahtevajo v času gojenja sadik 14 16 o C, kapusnice pa nekoliko manj, to je 10 12 o C. Pri gojenju sadik je tudi zelo pomembno, da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem sadik. Zdrava, dobro prehranjena sadika, z dobro razvitim koreninskim sistemom je pogoj za uspešno rast in razvoj rastlin po presajanju. Zelo pomembno je tudi, da v času, ko sadika oblikuje svoj 4 do 6 pravi list, sadikam namenimo še fazo utrjevanja, vsaj za 7 do 10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Pri sajenju sadik na stalno mesto pazimo, da njivo predhodno ustrezno pognojimo in pripravimo dvignjene gredice, na katere potem strojno posadimo naše sadike vedno v nivoju njive, ker se bomo le tako v največji meri izognili gnitju rastlin. Za gojenje sadik plodovk, ki jih sadimo v marcu mesecu za pridelavo v neogrevanih plastenjakih, potrebujemo vsaj 50 do 60 dni. Za gojenje sadik solatnic pa vsaj 40 do 45 dni, podobno velja tudi za gojenje sadik kapusnic. Čas gojenja sadik se bistveno skrajša, ko gojimo sadike v pozno spomladanskem in poletnem času. V poletnem času lahko pripravimo sadiko solate, zelja ali radiča že v 25 do 30  dneh. Tako lahko v našem pridelovalnem območju v povprečju sejemo plodovke od decembra do  januarja meseca za sajenje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake. Sejemo jih tudi še v marcu mesecu za sajenje na prosto konec aprila in maja meseca. Solatnice in kapusnice, to so predvsem zgodnje zelje, zgodnjo cvetačo, zgodnji ohrovt, nadzemno kolerabico, sejemo v drugi polovici januarja meseca v gojitvene plošče, vzgojimo sadike, ki jih nato posadimo v prvi polovici marca meseca na prosto. V februarju običajno sejemo tudi por, ker potrebujemo za gojenje sadik veliko časa, za por namreč potrebujemo 90 dni do končne sadike. Prve dni marca meseca lahko posejemo tudi seme rumene, bele ali rdeče čebule v gojitvene plošče in si na ta način vzgojimo sadike za sajenje na prosto v drugi polovici aprila meseca. Sadike čebule na ta način vzgojimo v dobrih 45 dneh.Za uspešno pridelavo zelenjadnic tako v plastenjakih kot na prostem je sajenje zdravih in ustrezno razvitih sadik, ki imajo dobro razvejan koreninski sistem vitalnega pomena za dober in uspešen pridelek. Če sadimo prestare sadike ne moremo pričakovati želenih rezultatov, ker so pridelki v takih situacijah običajno nižji. Tudi predhodno utrjevanje sadik je pomemben ukrep, ki ga moramo upoštevati preden posadimo sadike na stalno mesto.     Za uspešno gojenje sadik zelenjave potrebujemo kakovosten substrat, dobro osvetlitev v ogrevanem plastenjaku, ustrezno temperaturo za posamezne skupine zelenjadnic in zagotovljeno namakanje ter kasneje tudi prezračevanje plastenjakov. Danes na trgu že dobimo celo paleto kakovostnih substratov za uspešno gojenje sadik, ki so dobro obogateni tako z makro kot mikrohranili. V primeru, da hranil iz substrata začne primanjkovati, se lahko poslužimo foliarnega dognojevanja sadilnega materiala. Večinoma gojimo sadike v gojitvenih ploščah, ki so lahko iz stiropora, uporabimo pa lahko tudi plastificirane gojitvene plošče. S setvijo paradižnika v našem pridelovalnem območju lahko pričnemo že v drugi polovici decembra meseca, nato pa nadaljujemo s setvami preostalih plodovk, kot so grmaste bučke, paprika, jajčevec, kumare, melone in lubenice. Za zagotavljanje ustrezne količine substrata na sadiko uporabimo lahko naslednje gojitvene plošče: za gojenje plodovk običajno uporabimo gojitvene plošče s 40 do 48 luknjami, za gojenje kapusnic in solatnic pa uporabimo gojitvene plošče s 160 do 224 luknjami. Količina substrata na posamezno sadiko je pomembna zato, da zagotovimo dovolj hranilnih snovi za nemoten razvoj koreninskega sistema posamezne sadike. Plastenjake za gojenje sadik moramo tudi ogrevati na ustrezne temperature, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst zelenjadnic. V času setve plodovk moramo zagotoviti vsaj 25 o C, nočne temperature pa naj bodo 22 o C. V času od pikiranja pa do končne faze oblikovanja sadike moramo zagotoviti podnevi 22 do 24 o C, ponoči pa vsaj 18 o C.  Pri gojenju sadik temperaturno najbolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, dinje in lubenice, pa moramo biti še bolj pozorni v fazi setve in moramo temperaturo povišati na 27 o C. Izredno pomembno je dosledno in kontrolirano namakanje sadik. V profesionalnih plastenjakih namakanje izvajamo s pomočjo razpršilcev preko namakalnih ramp. Solatnice zahtevajo v času gojenja sadik 14 16 o C, kapusnice pa nekoliko manj, to je 10 12 o C. Pri gojenju sadik je tudi zelo pomembno, da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem sadik. Zdrava, dobro prehranjena sadika, z dobro razvitim koreninskim sistemom je pogoj za uspešno rast in razvoj rastlin po presajanju. Zelo pomembno je tudi, da v času, ko sadika oblikuje svoj 4 do 6 pravi list, sadikam namenimo še fazo utrjevanja, vsaj za 7 do 10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Pri sajenju sadik na stalno mesto pazimo, da njivo predhodno ustrezno pognojimo in pripravimo dvignjene gredice, na katere potem strojno posadimo naše sadike vedno v nivoju njive, ker se bomo le tako v največji meri izognili gnitju rastlin. Za gojenje sadik plodovk, ki jih sadimo v marcu mesecu za pridelavo v neogrevanih plastenjakih, potrebujemo vsaj 50 do 60 dni. Za gojenje sadik solatnic pa vsaj 40 do 45 dni, podobno velja tudi za gojenje sadik kapusnic. Čas gojenja sadik se bistveno skrajša, ko gojimo sadike v pozno spomladanskem in poletnem času. V poletnem času lahko pripravimo sadiko solate, zelja ali radiča že v 25 do 30  dneh. Tako lahko v našem pridelovalnem območju v povprečju sejemo plodovke od decembra do  januarja meseca za sajenje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake. Sejemo jih tudi še v marcu mesecu za sajenje na prosto konec aprila in maja meseca. Solatnice in kapusnice, to so predvsem zgodnje zelje, zgodnjo cvetačo, zgodnji ohrovt, nadzemno kolerabico, sejemo v drugi polovici januarja meseca v gojitvene plošče, vzgojimo sadike, ki jih nato posadimo v prvi polovici marca meseca na prosto. V februarju običajno sejemo tudi por, ker potrebujemo za gojenje sadik veliko časa, za por namreč potrebujemo 90 dni do končne sadike. Prve dni marca meseca lahko posejemo tudi seme rumene, bele ali rdeče čebule v gojitvene plošče in si na ta način vzgojimo sadike za sajenje na prosto v drugi polovici aprila meseca. Sadike čebule na ta način vzgojimo v dobrih 45 dneh.Za uspešno pridelavo zelenjadnic tako v plastenjakih kot na prostem je sajenje zdravih in ustrezno razvitih sadik, ki imajo dobro razvejan koreninski sistem vitalnega pomena za dober in uspešen pridelek. Če sadimo prestare sadike ne moremo pričakovati želenih rezultatov, ker so pridelki v takih situacijah običajno nižji. Tudi predhodno utrjevanje sadik je pomemben ukrep, ki ga moramo upoštevati preden posadimo sadike na stalno mesto.     

 

 

plastenjak

Pridelava zelenjave v plastenjaku

Pri načrtovanju pridelave zelenjadnic v plastenjaku moramo biti pozorni na to, da oblikujemo pravilno vrstenje rastlin iz različnih družin zelenjadnic, na vsebnost hranil v tleh, na pravilno osnovno gnojenje in dognojevanje rastlin v različnih fazah rasti in na oskrbo rastlin v vseh fazah rasti.

 V pridelavi zelenjave v plastenjaku moramo biti pozorni, da načrtujemo dober kolobar zelenjadnic iz različnih družin. Če imamo dobro načrtovan kolobar se lahko v veliki meri tudi izognemo težavam ob izbruhu talnih gliv, nematod v tleh, škodljivcev in bolezni. Pri pridelavi zelenjave v pokritem prostoru smo lahko bolj uspešni, ker lažje ustvarimo vse pogoje, ki jih rastline potrebujejo. Na Primorskem sta uveljavljena dva ciklusa pridelave zelenjave v tekočem letu, to sta spomladansko poletni ciklus pridelave, ki traja od začetka meseca marca (začetek sajenja) do konec meseca avgusta. Drugi ciklus pridelave, jesensko zimski ciklus, pa poteka od septembra meseca do meseca januarja v naslednjem letu. V ugodnih klimatskih pogojih že v februarju pričnemo s pripravo tal v plastenjakih. Osnovno gnojenje poteka na podlagi predhodno opravljenih analiz tal. V integrirani pridelavi vnesemo v osnovnem gnojenju v tla del organskih in del mineralnih gnojil. Strojno oblikujemo dvignjene gredice. Še posebno je to pomembno v primeru, ko imamo težka tla z višjo vsebnostjo gline. Običajno se na dvignjene gredice tudi strojno položi folijo in predhodno namesti kapljične cevi za namakanje. Preko kapljičnih cevi za namakanje med vegetacijo v posameznih fazah rasti dognojujemo rastline. V ekološkem kmetovanju pa moramo v osnovnem gnojenju in tudi v dognojevanju rastlin uporabiti organska gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi rastlin. V optimalnih razmerah lahko pričnemo s sajenjem plodovk v začetku marca meseca v neogrevane plastenjake. Ob sajenju tudi pazimo, da jih ne posadimo pregloboko. Posadimo jih na ustrezne razdalje, kar pa je odvisno od načina pridelave in oskrbe posameznih kultur. Paradižnik na primer sadimo na medvrstno razdaljo 80 cm in v vrsti 40 cm. Ko se rastline dobro ukoreninijo in pričnejo z rastjo, jih običajno povežemo s polietilensko vrvico, ki jo med rastjo ves čas ovijamo okoli glavnega stebla in redno odstranjujemo zalistnike. Za dobro oplodnjo poskrbimo tako, da vnašamo čmrlje v plastenjake. Na ta način zagotovimo tudi bolj izenačene plodove in dobre pridelke. Poleg rednega vnosa čmrljevih družin lahko izvajamo tudi biotično varstvo, predvsem pri varstvu rastlin pred napadom listnih uši, proti rastlinjakovemu ščitkarju in v primeru pojava tripsov. V biotičnem varstvu vnašamo koristne organizme v obliki obešank ali pa jih potresemo po listih rastlin v preventivnem varstvu. Pri pridelavi paprike v plastenjaku pa običajno vzpostavimo oporo za rastline tako, da uporabimo mrežo, ki jo vodoravno napnemo in pričvrstimo na količke. Na ta način postavljena mreža nudi rastlinam paprike oporo. Papriko prav tako sadimo na razdalje 80 cm x 40 cm, vmes puščamo dovolj prostora za nemoteno oskrbo rastlin. Pomembno opravilo v oskrbi rastlin paprike je redčenje mladih poganjkov, ker na ta način zagotovimo bolj izenačene plodove in kvalitetne pridelke. Rastline solatnih kumar tudi opremimo s polietilensko vrvico, ki jo ovijamo okoli stebla in na ta način rastlinam nudimo oporo. V poletnem času je zelo pomembno, da plodovke z ustreznimi mikrorazpršilci, ki jih namestimo nad rastline orošujemo tako, da ustvarimo drobne kapljice (meglo) in na ta način rastlinam pomagamo, da bolje prenašajo visoke temperature. Poleg tega je pomembno tudi redno prezračevanje plastenjakov. Namakanje mora biti redno in uravnoteženo. S posebnimi pastami, ki jih razredčimo z vodo in so narejene iz naravnih voskov, pa lahko poškropimo folijo plastenjaka tako, da ustvarimo ustrezno senčenje in zagotovimo boljše klimatske pogoje za rast in razvoj rastlin v plastenjakih. Za jesensko zimske termine pridelave si sadike vzgojimo že v avgustu mesecu, tako da pričnemo s setvami že v začetku meseca avgusta. Seme posejemo v striroporaste plošče, ki jih predhodno napolnimo s kvalitetnim substratom. Posejane plošče postavimo v polsenco ali pa setvenico prekrijemo z ustrezno senčilno mrežo. Skrbimo za redno namakanje in po potrebi dognojevanje mladih rastlin. V teh terminih najbolj pogosto pridelujemo cikorijo, solato, endivijo, sladki janež, blitvo, špinačo, motovilec, rdečo mesečno redkvico.     

Novice

krompir

28. februar 2019

SORTIMENT IN PRIDELOVANJE KROMPIRJA

Toplo vreme v zadnjih dneh počasi segreva tla in že omogoča saditev zgodnjega krompirja v nižinah Primorske. Čas je za pripravo tal, izbiro primerne sorte, nakup...

več

krmni grah

28. februar 2019

SETEV JAREGA KRMNEGA GRAHA

V nižinah Primorske je seda tudi že čas za setev jarega krmnega graha, ki potrebuje za kalitev 4 - 6 oC. Sejemo ga na srednje lahka odcedna tla dobro poravnana tla.

več

pšenica

27. februar 2019

SETEV JARIH ŽIT - JARA PŠENICA, JARI JEČMEN IN OVES

Tla so se sedaj dovolj osušila in segrela nad 3 oC, da omogočajo setev jarih žit, ki jih moramo posejati čim prej v februarju. Pozne setve po 15. marcu v nižinah...

več

IMG_5634

27. februar 2019

DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT

Ozimine so v zadnjem tednu začele z rastjo in zato je primeren čas za 1. dognojevanje. Marsikje je že opaziti rumenenje ozimin, posebej ječmena, kar kaže na pomanjkanje...

več

Svetovalna služba Dobrovo

18. februar 2019

Vabilo na predavanja: NOVOSTI NA PODROČJU IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA TRAJNIH NASADOV, POLJŠČIN IN VRTNIN

Vabimo vas na strokovno predavanje iz VARSTVA RASTLIN dne 19.02.2019, ki bo v Kulturnem domu Bukovica

več

Izobraževanja in dogodki

Ni aktualnih dogodkov.