Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • Anka Poženel

    svetovalka specialistka za poljedelstvo

    t: 05 367 10 72

    m: 031 667 761

    e:

  • Jana Bolčič

    svetovalka specialistka za zelenjadarstvo

    t: 05 631 04 79

    m: 031 323 189

    e:

Poljedelstvo in zelenjadarstvo

Strokovni nasveti

ajda

Pridelovanje medovitih rastlin - ajde, sončnice in facelije

Čebele so pomembni opraševalci kmetijskih rastlin in prav je, da jih kmetovalci s svojim ravnanjem vedno varujejo tako kot tudi okolje, tla in vode. Smernice dobre prakse pri gnojenju in varstvu rastlin posebej omenjajo tudi varstvo čebel. Kmetovalci tudi s setvijo medovitih rastlin pomagajo pri paši čebel in si hkrati s tem omogočijo večji pridelek bolje oprašenih kultur.

Med medovite poljščine sodijo tudi ajda, sončnice in facelija, katerih setev spodbuja tudi država na kmetijah, ki so vključena v kmetijsko okoljska in podnebna (KOPOP) plačila. Na kmetijah z manj njivami, lahko medovite rastline kmetje in vrtičkarji vključijo v kolobar kot glavni ali pa naknadni dosevek.

 

ajda   Pridelovanje ajde

 

 

 

 

 

 

facelija (002)   Pridelovanje facelije

 

 

 

 

 

 

Sončnicačmrlji (002)   Pridelovanje sončnic

 

 

 

 

 


PRIDELOVANJE MEDOVITIH RASTLIN-ajda sončnice in facelija.pdf

Anka Poženel, svetovalka specialistka za poljedelstvo
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

dsc_0161

Uporaba ovčje volne za kompostiranje

Na ovčerejskih kmetijah ostaja volna slabše kakovosti, ki predstavlja biološki odpadek in lahko predstavlja pri nekontroliranem odlaganju v naravo tudi okoljski problem glede na vse zahtevnejše okoljevarstvene zahteve. Kako odpadno ovčjo volno uporabiti oz. predelati, da bi postala uporaben zaželen končni produkt, ki bi ga na kmetiji koristno uporabili ali celo tržili?

Živalski stranski proizvodi so biološko razgradljivi proizvodi, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 1, 2 in 3 v skladu z Uredbo 1774/2002/ES. Neobdelana ovčja volna spada med živalski stranski proizvod kategorije 3 (potencialno nevaren odpadek).


Kako odpadno ovčjo volno uporabiti oz. predelati, da bi postala uporaben zaželen končni produkt, ki bi ga na kmetiji koristno uporabili ali celo tržili?

Obdelava biološko razgradljivih odpadkov so:

  • kompostiranje,
  • anaerobna razgradnja,
  • mehansko-biološka obdelava ali
  • kateri koli postopek higienizacije teh odpadkov.

Na kmetijah je najprimernejši način kompostiranje, saj zahteva poleg dela, le malo drugih stroškov. Poznana je tudi uporaba volne na vrtovih in v rastlinjakih, kjer jo zadelajo v tla in s tem povečajo sposobnost zadrževanja vode in hranil, povečajo zračnost tal in s tem dosežejo boljšo rast rastlin.
 

Ovčja volna je dober vir počasi sproščujočega dušika za rastline, saj vsebuje 10 - 17 % dušika.

 

  1. UPORABA Z DIREKTNO ZADELAVO V TLA
    pride še posebej v poštev na težjih zemljah (povečamo zračnost), pa tudi na lahkih peščenih tleh (povečamo zadrževanje vode), kjer ublažimo posledice suše.

    Volna deluje na tla kot filc, ki zadržuje toploto v zemlji in preprečuje rast plevela. Voda skozi plast volne nemoteno pronica do korenin rastline. V zemlji volna razpada in doseže popoln razkroj v približno dveh letih. Pri tovrstni uporabi je nekaj problemov edino pri strojni obdelavi tal, kjer se lahko volna namota na vrteče dele strojev v prvem letu.
     
  2. KOMPOSTIRANJE
    je tradicionalen način za zmanjševanje količine organskih odpadkov in pretvorbo v zemljo (kompost) za ponovno uporabo.

    Ovčja volna se z lahkoto kompostira. Za kompostiranje uporabljamo volno slabše kakovosti. V kompostu volna razpada in doseže popoln razkroj v obdobju, ki ni daljši od dveh let. Ovčji kompost je še zlasti uporaben v vrtnarstvu, ima sposobnost zadrževanja vode in postopnega sproščanja hranil (dušik, žveplo) za prehrano rastlin, kar je zelo dobrodošlo posebej na ekoloških kmetijah.

Nastriženo volno od domačih ovc na kmetijskem gospodarstvu lahko kompostiramo na tem gospodarstvu, kjer se volno ostriže. V tem primeru govorimo o kompostiranju na kraju nastanka.

Za kompostiranje uporabljamo volno slabše kakovosti oz. volno, ki je umazana zaradi iztrebkov in urina, s primesmi druge umazanije in kot taka ni uporabna za predelavo v končne izdelke (volna s trebuha, repa,…). Volna za kompostiranje ne sme vsebovati sintetičnih primesi (delce najlona, PVC vrvi,…).

 

Kaj je kompostiranje?

Strokovno rečeno je kompostiranje nadzorovano razkrajanje organskih snovi s pomočjo raznovrstnih mikroorganizmov in nevretenčarjev, kot so pršice, stonoge, hrošči, strigalice, deževniki in polži. Z drugimi besedami, kompost se tvori, kadar bakterije, glive in nevretenčarji zaužijejo in razgradijo organske snovi. Razgradnja organskih odpadkov rastlinskega izvora poteka v ogretem okolju ob prisotnosti kisika (O2 - aerobno). Kompostiranje ni gnitje!

S kompostiranjem pridobimo higieniziran, humificiran stabilni HUMUS prstenega, temnega, drobljivega izgleda in otipa, ki je uporaben kot gnojilo. Diši po gozdni zemlji!

 

Prednosti kompostiranja:

  • Konč­na te­ža kom­po­sta je za po­lo­vi­co manj­ša od iz­ho­dišč­ne­ga ma­te­ria­la, kar zmanj­ša in olaj­ša delo na vrtu, na kme­ti­ji pa tudi stroš­ke trans­por­ta pri od­la­ga­nju na po­vr­ši­ne, gno­je­nju.
  • Pri tem­pe­ra­tu­rah, ki do­se­že­jo v kupu ma­te­ria­la 60oC in več, je za­go­tov­lje­no učin­ko­vi­to uni­če­nje ve­či­ne pa­to­ge­nih mi­kroor­ga­niz­mov, pa­ra­zi­tov in se­men ple­ve­la.
  • Sta­bi­len kom­post so­raz­mer­no hi­tro vzpo­sta­vi rav­no­tež­je s prst­jo, med­tem ko sve­ži odpadki lah­ko pov­zročijo kraj­ša ali dalj­ša ob­dob­ja po­ru­še­ne­ga rav­no­tež­ja v tleh in s tem pred­vsem ni­ha­nja v os­kr­bi rast­lin s hra­ni­li.
  • Za kom­po­sti­ra­nje je mo­go­če me­ša­ti raz­lič­ne od­pad­ke, tako ži­val­ske kot rast­lin­ske, in s tem tudi pri­la­ga­ja­ti se­sta­vi­no kom­po­sta op­ti­mal­nim zah­te­vam mi­krob­ne združ­be.
  • Dušik je v kompostu v organsko snov vezan bolj stabilno in ni nevarnosti izgub dušika pri gnojenju.

 

Postavitev in oblika kompostnega kupa:

  • Kompostnik oz. kup postavite v polsenčen kraj ob grmovnicah oz. drevju. Stalna izpostavljenost soncu kompost preveč izsuši.
  • Kompostni kup (daljši) naj bo v smeri S – J, trapezaste oblike, da voda odteka z vrha.
  • Položite ga neposredno na zemljo, da lahko vanj neovirano prehajajo mikroorganizmi in deževniki.
  • Tla naj bodo utrjena (ilovica) slabo propustna in odcedna, da dež nemoteno odteka in ne zastaja ob kupu.
  • Manjši kompostni kup lahko pripravljamo tudi v kompostniku, ki ga lahko  izdelamo sami  iz lesa ali pa ga kupimo narejenega iz naravnih materialov (ne iz umetnih mas).
  • Na kompostni kup dajemo vse organske odpadke: travo, plevele, listje, slamo, veje, odmrlo cvetje, lesni pepel, hlevski gnoj, volno, perje, gospodinjske ostanke s kmetije,…
  • Na kompostni kup NE sodijo: steklo, kovine, tekstil, kemikalije, olja, čistilna sredstva in razredčila, baterije, zdravila in kozmetika, zaščitna sredstva za rastline in les, barve in podobno, odpadni gradbeni material, plastika, karton za mleko (prevlečen s plastiko), vrečke za sesalec, cigarete, večletni koreninski pleveli, iztrebki ljudi, psov in mačk, bolne rastline in trave iz košnje nabrežin ob močno obremenjenih cestah (težke kovine).
  • Grob material npr. veje, lahko zmeljemo ali sesekamo za hitrejši potek razgradnje.


Pomembni dejavniki pri kompostiranju:

  • Zračenje kompostne mase  -  za razgradnjo so pomembne aerobne bakterije. Pomanjkanje O2 povzroči razvoj plesni, ki povzroča gnitje in zakisanje mase ( smrad!), za zračnost pomembna višina.
  • Primerna vlažnost  - vsebnost vode  je potrebna za razvoj aerobnih mikroorganizmov, na začetku je potrebna 55 - 65% vlažnost materiala.
  • Razmerje med ogljikom in dušikom oz.  C : N razmerje organske mase pri pripravi kupa 30 : 1.


Temperaturni potek kompostiranja:

  • Proces kompostiranja traja približno 1 leto  (6 – 12 mesecev), pri volni in lesu pa tudi do 2 leti.
  • Začetna temperatura 25 - 35° C  traja do 2 tedna.
  • Temperatura se dvigne od 55 – 60 °C postopoma tudi do 70° C s pomočjo mikroorganizmov, ko poteka proces razgradnje - HIGIENIZACIJA ! (uničijo se patogeni in semena) >>  2 – 3 mesece.
  • Faza presnove – ohlajanje – 50 - 30 °C >> 1 mesec.
  • Faza izgradnje – 20 – 30 °C >> 1- 2 meseca.
  • Zorenje/spreminjanje v zemljo pod 20 °C od 2 meseca - 1 leto >>  skupaj 8 – 20 mesecev!

 

Nega komposta

Kompostni kup zračimo s premetavanjem kupa z vilami ali strojno ali s prevzdigovanjem vsaj enkrat na mesec ali takoj, ko zavohamo gnitje (smrad). S tem dodajamo kisik in preprečujemo neprijetne vonjave.

Zračenje je še zlasti pomembno pri kompostiranju volne, ki ob razgradnji izloča metil sulfide in druge spojine. S prezračevanjem kupa reguliramo tudi temperaturo kupa. Pri zračenju pazimo, da je vedno pod kupom grob material in da kup na vrhu spet zaš­či­ti­mo s sla­mo, travo,…. 

Med kompostiranjem ves čas pazimo na primerno vlažnost kupa – ob dolgotrajnih deževjih ga pokrijemo z nepropustno folijo, v suši pa zalijemo.

 

Dodatki za hitrejše kompostiranje

  • dodamo lahko hlevski gnoj, kompost, vrtno zemljo,…
  • deževnike (ameriške) ali pospeševalce kompostiranja s humusnimi bakterijami oz. efektivne mikroorganizme (EM),
  • kompostne kupe cepimo z biološko-dinamičnimi preparati (kamilice, kopriva, rman, hrastovo lubje in regrat), ki ugodno vplivajo na proces razgradnje organskih  substanc,
  • sladkorno raztopino (0,5 kg slad./10l vode/1m3), kot hrano za mikroorganizme,
  • gnojila z N, da izboljšamo C/N razmerje npr. pri lesu, ipd.,
  • praprot za kisel kompost -  tak kompost  ima nižji pH (za azaleje, borovnice,…),
  • doma pripravljen pospeševalec: 3 žlice suhih zmletih kopriv ali gabeza namakajte v litru vode 12 ur. V  kompostni kup naredite 6 lukenj z ošiljenim kolom in v vsako luknjo zlijte liter tako pripravljenega aktivatorja.

 

Kdaj je kompost zrel?

Kompost je zrel, ko ima lepo temno barvo podobno gozdni prsti in prijetno diši, izvornega materiala pa ne opazimo več. Temperatura komposta mora biti enaka temperaturi okolice.

 

Test v zaprti vrečki ali steklenici:

Vzamemo pest kompostne mase iz sredine komposta in ga dobro navlažimo. Damo ga v vrečko ali steklenico in dobro zapremo ter postavimo na toplo.

Po 7 do 10 dneh odpremo in povohamo:

  • če je vonj prijeten po sveži zemlji >> je kompost zrel >>> KOMPOSTIRANJE JE KONČANO!
  •  če je vonj smrdeč, po gnitju >> moramo kompost prezračiti in počakati še 1 - 2 meseca.

 

Test zrelosti komposta – test z vrtno krešo ali solato:

Plitvo posodo napolnimo s kompostom >> posejemo hitro klijoče seme kreše ali solate >> pokrijemo s slojem komposta (2 - 3mm) >> navlažimo in imamo na toplem.

Po 2-3 dneh seme kali in po 10 dneh bi morale biti rastlinice zelene, močne z belimi koreninicami.

Če NE vzkalijo ali so rastlinice blede, deformirane z rjavimi koreninicami >>>

KOMPOST ŠE NI DOZOREL >> MORA ŠE NEKAJ ČASA ODLEŽATI !

 

Uporaba komposta:

  • Kompost iz volne je bogat z dušikom, ki se počasi sprošča za rast rastlin. Vsebnost hranil v kompostih je odvisna od sestavin iz katerih smo naredili kompostni kup.
  • Običajno so komposti s hranili bogati in jih uporabljamo v količini od 1 – 6 kg/m2.
  • Kompost lahko uporabljate vsepovsod, kjer želite pognojiti prst in vzpostaviti boljši vodno - zračni režim v tleh.
  • Izboljša teksturo prsti, poveča njeno zmožnost za zadrževanje vode in zraka, zmanjšuje erozijo in potrebo po umetnih gnojilih.
  • Poveča odpornost rastlin na SUŠO !!
  • Pri sajenju vseh vrst sadik sadnega drevja in vinske trte.
  • Pri setvi drobnih semen vrtnin in okrasnih rastlin v kalilnikih in saditvi sadik v rastlinjakih in na vrtovih.
  • Lahko se uporabi na tratah ali gredicah za rože ali pa doda zemlji za presajanje sobnih rastlin in potaknjencev.

DSC_0094.JPGDSC_0093.JPGDSC_0100.JPGDSC_0102.JPGDSC_0116.JPGDSC_0112.JPGDSC_0119.JPGDSC_0125.JPGDSC_0131.JPGDSC_0143.JPGDSC_0151.JPGDSC_0158.JPGDSC_0161.JPG 


UPORABA OVČJE VOLNE ZA KOMPOSTIRANJE.pdf

Viri:

  • Kancler, K., Ženko, M., Zorko, A., Birtič, D., Mrzel, V., Mahne, M., (2013), Smernice dobre prakse pri obdelavi nastrižene ovčje volne.
  • Vončina, D., (2010), Ovčja volna in ostružki usnja kot gnojili v ekološki pridelavi šparglja (Asparagus officinalis L.), diplomsko delo, BF.
  • Mirecki, N., (2014),  Kompostiranje, REC, Beograd.
kamilica_in_rutica_002

Tehnologija pridelave zdravilnih rastlin in aromatičnih rastlin

Na kaj vse moramo biti pozorni pri gojenju zelišč in zdravilnih rastlin?

Zelo pomembna je izbira lege in zemljišča.

Na primer: pri gojenju rožmarina, sivke, timijana, origana, žajblja in lovorja izbiramo sončne in zavetne lege.
 


Predhodno tudi poskrbimo, da njivo očistimo plevelov s setvijo različnih žit ali pa s kombinacijo rastlin za zeleno gnojenje (žita, križnice, metuljnice). Na ta način prečistimo plevele, izboljšamo strukturo tal, povečamo zračnost v tleh, obogatimo tla s humusom in izboljšamo poljsko kapaciteto tal za vodo.
 


Pomembno je, da upoštevamo ustrezno vrstenje rastlin.
 


Redno odstranjujemo plevele, okopavamo in rahljamo naše grede.
 


V načrtovanju predvidimo zasaditev žive meje, ki bo našim rastlinam nudila zaščito pred vetrom in pred nizkimi temperaturami. Na ta način se tudi bolj  ohranijo vonjave aromatičnih rastlin.
 


Večina zelišč in zdravilnih rastlin dobro uspeva pri 15 – 21°C. Ponoči se temperatura lahko zniža za 5°C. Prepih vpliva na rast in preživetje rastlin.
 


Z mlačno vodo (deževnica) namakamo rastline v dopoldanskem času. Večja pazljivost je potrebna pri gojenju začimb v loncih, ker se substrat hitreje izsuši. Jeseni namakamo le, če je zemlja suha. Sejanci potrebujejo vsakodnevno namakanje.
 


Sejemo lahko:

  • enoletnice: bazilika, janež, koprc, kamilica, koriander, ognjič, vrtni šetraj,…;
  • dvoletnice: kumina, peteršilj, zelena;
  • trajnice: origano, drobnjak, izop, kamilica, komarček, luštrek, slez, majaron, žajbelj, sivka,...
     


S potaknjenci, z delitvijo in z grebeničenjem lahko razmnožujemo majaron, pehtran, rožmarin, sivko, timijan, žajbelj,…
 


Poznamo zelene, delno zelene in olesenele potaknjence.

  • Zelene narežemo zgodaj spomladi ali v poznem poletju po cvetenju.
  • Delno zelene režemo od sredine poletja do sredine jeseni (sivka, rožmarin).
  • Olesenele potaknjence pa režemo od sredine poletja do pozne jeseni.
     


Potaknjence do 1/3 vlagamo v s hranili bogat substrat.
 


Nekatere rastline lahko enostavno delimo tako, da jim odstranimo stara cvetna stebla in jih razdelimo na posamezne nove rastline, od katerih ima vsaka rastlina svoje korenine in rastni vršiček. Nato jih presadimo, gojimo in previdno namakamo, dokler se ne ukoreninijo.

Primerne rastline za delitev so: pehtran, timijan, trobentica, vijolica, majaron, melisa, luštrek, travniška kamilica, drobnjak,….
 


S koreninskimi odrezki pa najpreprosteje razmnožujemo rastline s plazečimi koreninami, kot so različne sorte mete,… Spomladi in jeseni natrgam dele korenin z rastnimi brsti in jih posadimo 2,5 cm globoko v lonec s kompostom.
 


Rastline kot so hren in gabez lahko razmnožujemo z narezanimi, debelimi koščki korenov. Korene narežemo na 5 – 8 cm velike kose in jih vlagamo v posode napolnjene s dobrim substratom, tik pod površje zemlje.
 


Z grebeničenjem vzpodbudimo rast novih rastlin. Upognemo vejo in jo na mestih delno potisnemo v zemljo ter pritrdimo, dokler ne požene novih korenin. Lahko pa pridobivamo potaknjence tudi s zasipavanjem grmov v obliki polmeseca.
 

 

ZELIŠČA IN ZDRAVILNE RASTLINE.pdf

 

poljscine

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin in zelenjadnic

Polja poleg gozdov in travinja zavzemajo največji delež slovenske agrarne in siceršnje pokrajine in zato gospodarjenje z njimi pušča velik biološki in socioloških odtis na našo deželo in družbo. Naravne danosti nas usmerjajo v ekološko pridelavo tudi na njivah. Doslej se je v ekološko kmetovanje usmerilo okoli 3400 kmetij (4,7 %) na okoli 8,7 % kmetijskih obdelovalnih površin, s poljedelstvom pa se ukvarjajo na nekoliko več kot 4000 ha. Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti.

Vas zanima ekološko kmetijstvo ali ste se v ekološko kmetovanje že usmerili? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin, zelenjadnic, sadja in grozdja, pri pripravi katerih so sodelovali tudi naše sodelavke in sodelavci.

 

Navodila bodo v pomoč vsem ekološkim pridelovalcem, da boste lahko ustrezno in pravilno izvajali aktivnosti v okviru omejitev in možnosti, ki jih prinaša vključenost v shemo ekološkega kmetovanja.

Vsebina zajema vsa tehnološka opravila in preventivne ter okolju prijazne ukrepe varstva rastlin. Predstavljeni so tudi predpisi, ki urejajo ekološko kmetijstvo, pravilna izbira lege, oskrba in obdelava tal, sajenje, pridelava posameznih vrst kmetijskih kultur, pa tudi smernice, kako kombinirati ukrep ekološkega kmetijstva z zahtevami operacij ukrepa kmetijsko - okoljsko - podnebnih plačil (KOPOP) in druge vsebine.

Ekološka pridelava je delovno veliko bolj intenzivna od standardne in zahteva veliko znanja. Ob ustrezni tehnologiji in uspešnem trženju pa so pridelki in prihodek visoki.

TEHNOLOŠKA NAVODILA za ekološko pridelavo poljščin

TEHNOLOŠKA NAVODILA za ekološko pridelavo zelenjadnic

 

Slovenija je glede na pokrajinsko konfiguracijo izjemno pestra dežela na stičišču več fito-geografskih in podnebnih območij z nadpovprečno pestrostjo rastlinstva in živalstva, ugodnim podnebjem in veliko vodnimi viri, kar je ena  naših glavnih naravnih bogastev. Kljub omejitvam, ki jih naravni dejavniki prinašajo za sodobno tehnizirano pridelavo (npr. strmine, razdrobljenost enot, sušna ali močvirna območja), lahko pridelamo živež vrhunske kakovosti in imamo visoko kakovost življenja na tem prostoru.

Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti.

Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti, in so naslednji:

  • dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal, ohranjaje splošne vrstne in genetske pestrosti kmetijskih rastlin in živali ter organizmov, agrarnih in obargarnih biotopov,
  • pridelava hrane nadstandardne kakovosti, ki naj v prehrani sodobnega človeka prispeva k preprečitvi negativnih učinkov uživanja manj kakovostne in snovno neuravnovešene hrane (državni zdravstveni vidik),
  • vzdrževanje kmetijske pokrajine za opravljanje dodatnih ekosistemskih funkcij (npr. varovanje pred razdiralnimi učinki vetra, nalivov in poplav, biodiverzitetni otoki ipd.),
  • dolgoročna možnost hkratnega izvajanja kmetijske pridelave in izrabe istih pedoloških enot za črpanje kakovostne pitne vode in tudi
  • povečevanje števila dohodkovno ustreznih delovnih mest v pridelavi in predelavi ter
  • povečevanje na kmetijstvo vezanih gospodarskih dejavnostih (turizem, trgovina, zdravstvo, energetika, temelječa naobnovljivih virih).
psenica_v_mladem_oljcniku

Oljkarstvo in poljedelstvo

Oljka je značilna sredozemska kultura, prilagojena na sušne razmere in se jo pri nas večinoma sadi na sušne lege. Posajena je na ravne površine ali na terasirana pobočja. Po saditvi sadik je v vodoravnem praznem medvrstnem prostoru možna pridelava prezimnih, zgodnje spomladanskih ali na sušne razmere prilagojenih poljščin kot so žita, zgodnji krompir, sončnice, oljna ogrščica in dosevkov za zeleno gnojenje. Pridelava poljščin v mladih nasadih oljk je značilna npr. za Toskano v Italiji. Pri nas v Istri je taka raba redka, saj se seje le pšenica, krompir, inkarnatka in krmna repica.

Poljščine je mogoče saditi v praznem medvrstnem prostoru le v mladih nasadih, ki so sajeni na običajne medvrstne razdalje, preden zakrijejo medvrstni prostor. Pri večjih sadilnih razdaljah oljk, bi bilo sajenje poljščin mogoče dalj časa.

Na površinah, kjer se odločajo za saditev oljk, so tla večinoma skromno založena z organsko snovjo oz. humusom, ki pa igra pomembno vlogo pri zadrževanju rastlinam dostopne vode in hranil v tleh in s tem pri večji odpornosti oljk na sušne razmere. Pri tem je poleg pridelovanja poljščin, zelo pomembna vloga dosevkov za zeleno gnojenje, ki jih sejemo prav z namenom obogatitve tal z organsko snovjo. Na območjih, kjer se sadijo nasadi oljk, je običajno zelo malo živinoreje, ki bi lahko prispevala hlevski gnoj ob saditvi nasadov. Prav posevkom za zeleno gnojenje bi zato morali dati poseben poudarek že pred zasaditvijo nasadov in prva leta po saditvi, da bi obogatili tla z organsko snovjo.


Pridelava poljščin v oljčnikih

Na sušnejših območjih ima prednost pridelava ozimnih poljščin in poljščin s kratko rastno dobo, da se izognemo najhujši poletni suši. V poštev bi prišle tudi poljščine, ki so zelo prilagojene na sušne razmere (sončnice, sirek za zrnje).

  • Ozimna žita in oljna ogrščica

Med ozimnimi poljščinami pridejo v poštev: ozimna žita in oljna ogrščica za olje ali biodizel. Med ozimnimi žiti je možna intenzivnejša ozimna pšenica in ječmen ali pa manj zahtevna žita kot so tritikala in pira in ozimni oves. Med ozimnimi sortami pšenice, tritikale, pire in ovsa je bolje izbirati zgodnejše sorte, da dozorijo pred nastopom poletnih sušnih dni. Najhitreje dozori ječmen, ki ga zato priporočamo za bolj sušnejše in plitvejše lege. Ozimna oljna ogrščica dozori v času žetve ozimnih žit.
Setev jarih žit je manj priporočljiva, ker zorijo pozneje in bi bil zato pridelek zaradi sušnih razmer precej manjši. Od jarih žit bi prišel v poštev le ječmen z zares zgodno setvijo najkasneje v prvi polovici februarja ali pa pozno jesenska setev presevnih sort ozimne pšenice.
Za setev ozimnih žit priporočamo plitvo oranje ali kultiviranje tal medvrstnega prostora po zasaditvi nasada.

  • Pridelava krompirja, sončnic in sirka za zrnje

Od spomladanskih kultur pride v poštev za saditev v mladih nasadih oljčnikov krompir, posebej zgodnje sorte, ki dozorijo pred nastopom vročih dni. V poštev pride zgodnja saditev koncem februarja, tako da imamo prvi pridelek lahko že v maju.

Sončnice in sirek za zrnje bi kot na sušo zelo odporni poljščini lahko prišli v poštev na nekaj globljih z vlago bolje preskrbljenih tleh.

Pridelava krompirja v mladem oljčniku.JPGPšenica v mladem oljčniku.JPG

 

Pridelava rastlin za zeleno gnojenje

Zeleno gnojenje je za oskrbo tal z organsko snovjo nepogrešljivo in bi po našem mnenju spadalo med glavna tehnološka priporočila pred in prva leta po napravi oljčnika.

V kolikor je površina v času do zasaditve z oljkami prazna priporočamo takojšnjo setev rastlin za zeleni podor zaradi preprečitve erozije, za izboljšanje strukture tal in zmanjšanja negativnih vplivov sonca in dežja na zbitost tal. S setvijo pokrovnih rastlin tudi preprečimo izpiranje hranil in kalitev plevelov na površini. Zaoravanje pridelane organske mase v tla zmanjša zbitost tal in izboljšalo strukturo tal, ki je zaradi prehodov težkih strojev ob saditvi poslabšana. Vnašanje dodatne organske mase v tla izboljša tudi zadrževalne sposobnosti tal za vodo in hranila, kar bo kasneje ugodno vplivalo na rast posajenih oljk.

Pri setvi dosevkov za zeleni podor je pomembno, da je površina čim dalj časa pokrita z zelenim pokrovom. Setev lahko opravimo po poletni suši v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo tudi vroča in suha poletja.

Pri izbiri primernih dosevkov dajemo prednost tistim, ki dajo več organske mase (križnice) in bogatijo tla z dušikom (detelje oz. metuljnice). Dosevki z veliko nadzemno maso so bolj primerni za jesensko setev kot prezimni dosevki (krmna repica in krmna ogrščica), lahko pa sejemo tudi neprezimno oljno redkev, belo gorjušico in facelijo ter njene mešanice od spomladi do jeseni.

  • Setev neprezimnih dosevkov za zeleni podor

V spomladanskem času v aprilu in maju pridejo v poštev za zeleni pokrov preko leta in za podoravanje jeseni za obogatitev tal z organsko maso sledeče rastline oz. kombinacija rastlin z veliko listno maso in enoletnimi metuljnicami.

Odpornost na sušo je največja pri obeh deteljah. Ostale rastline za podor (npr. krmna repica, krmna ogrščica,..) sejemo kasneje, ko se dan daljša.

Rastlinska vrsta Setvena količina v čisti setvi – kg/ha
OLJNA REDKEV (Raphanus sativus L. var. oleiformis) 25 - 30
BELA GORJUŠICA (Sinapis alba L.) 20 – 25
FACELIJA (Phacelia tanacetifolia Benth.) 10 – 15
JARA GRAŠICA (Vicia stiva L.) 120 – 160
ALEKSANDRIJSKA DETELJA (Trifolium alexandrinum) 25 – 30
PERZIJSKA DETELJA (Trifolium resupinatum) 20
MUNGO (Guizotia abyssinica) 8 -10
ESPARZETA (Onobrychis viciifilia Scop.) 160 (setev v mešanicah)

Primeri mešanic, ki jih še bolj priporočamo kot setev v čistem posevku:

Vrsta % v mešanici Setvena količina– kg/ha Opombe
1. Oljna redkev + 60 % 15 samo za podor
Facelija + 20 3  
Aleksandrijska detelja
ali Perzijska detelja
20
ali 20
5
ali 4
 
2. Bela gorjušica + 60 % 13 Podobna kot o. redkev
Facelija + 20 3  
Aleksandrijska detelja
ali Perzijska detelja
20
ali 20
5
ali 4
 
3. Bela gorjušica
ali oljna redkev +
60 %
60
13
15
Podobna kot oljna redkev
Facelija + 20 3  
Jara grašica 20 24 Lahko tudi za krmo

Vključitev vsaj 20 % enoletnih metuljnic v mešanici je priporočljiva tudi zaradi bogatitve tal z dušikom in globljih korenin kot jih imajo facelija, gorjušica in oljna redkev.

Primer mešanice z mungom je aleksandrijska detelja + facelija + mungo (mešanica brez križnic), setvena norma je 12 kg/ha. Mungo je nova neprezimna vrsta, ki je primerna tudi za zeleno gnojenje in je odporna na sušo. Dobro odpornost na sušna in vroča poletja omenjajo tudi pri esparzeti, ki jo v Italiji (lupinella) sejejo kot posevek v mlade trajne nasade v čisti setvi ali v mešanicah.

Na tleh siromašnih s hranili in pri ekološki pridelavi oljk je priporočljiva setev metuljnic, da bi izkoristili bogatitev tal z dušikom, ki ga sicer mlada drevesa potrebujejo za boljšo rast. Avtohtone vrste metuljnic, ki rastejo v okolici oljčnikov pa kaže uporabiti pri zatravitvi v starejših nasadih kot npr. podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.)

Facelija (Phacelia tanacetifolia Benth.).JPGmešanica s sončnicami v oljčniku.JPG

 

  • Setev prezimnih dosevkov za zeleni podor

Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.)
je enoletna prezimna detelja. Sejemo jo v avgustu in da po prezimitvi eno košnjo, nato odmre. Njena prednost je v tem, da daje prvo zeleno krmo spomladi. Pridelujemo jo v čistem posevku ali v mešanicah z mnogocvetno ljuljko in ozimno grašico.

Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.).JPGgrašljinka v oljčniku.JPG

Ozimna grašica (Vicia sativa L.)
Pridelujemo jo lahko povsod, zlasti v nekoliko bolj vlažnih območjih. Grašica je odlična krmna rastlina z veliko vsebnostjo beljakovin. Sejemo jo večinoma v mešanicah z ržjo (ržiga) in ječmenom (ječmiga)). V mešanicah z žiti sejemo 90 kg semena grašice/ha in 60 kg semena žit/ha. Ržigo in ječmigo sejemo v sredini septembra (za ZEL). Razen v mešanicah z žiti sejemo grašico tudi v mešanici z inkarnatko in mnogocvetno ljuljko kot grašljinko.

Grašljinka
je mešanica 30 kg/ha ozimne grašice, 20 kg/ha inkarnatke in 15 kg/ha mnogocvetne ljuljke. Sejemo 50 - 60 kg/ha mešanice, ki jo posejemo čimprej do sredine septembra. Mešanica da veliko zelene mase že jeseni (mulčenje) in še en odkos spomladi. Krma je primerna tudi za zeleno krmo ali siliranje (paša ovac).

Krmna repica (Brassica rapa L. ssp. sylvestris f. autumnalis)
Je manj zahtevna kot ogrščica, prenese poznejšo setev in je 6 – 8 dni prej zraste obilo zelene mase že jeseni pa tudi spomladi. Za setev potrebujemo 8 - 12 kg semena/ha, sejemo lahko od junija do začetka septembra. Sorta: PERKO,….

l.JPGs.JPG

Krmna ogrščica (Brassica napus L.var. napus f. biennis)
Ima hitro začetno rast in dobro prenaša ostre zimske razmere, spomladi pa hitro poraste. Sejemo jo od julija do konca avgusta v količini 10 - 15 kg semena/ha. Na trgu sta dve že splošno razširjeni sorti: STARŠKA in AKELA. Poleg ozimnih sort krmne ogrščice je še sorta jare krmne ogrščice HELGA.
 

Krmna ogrščica (Brassica napus L.var. napus f. biennis).JPG

Za setev dosevkov je potrebna minimalna plitva obdelava tal in setev z žitno sejalnico ali kar povprek s trosilcem za mineralna gnojila. Pred setvijo priporočamo vsaj minimalno gnojenje z 200 – 300 kg/ha NPK 15:15:15 in po potrebi dognojevanje po vzniku dosevkov, da bi zraslo kar največ organske mase za zeleni podor.

 

 


Viri so poleg lastnih izkušenj sledeči: Kramberger Branko, 2003: Ozelenitev tal v kmetijstvu.- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 80 s. Kramberger Branko, 1999: Krmni dosevki. -Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 134 s. Korošec Jože, 1998: Pridelovanje krme na travinju in njivah. -BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 279 s. Poženel Anka, 1995: Sirek za zrnje.- Kmetovalec, Slovenj Gradec, št. 7, s.7-8 Slikovno gradivo: I. Vrhovnik, A. Poženel

Novice

ajda

11. julij 2018

Pridelovanje medovitih rastlin - korist za celoten ekosistem

Čebele so pomembni opraševalci kmetijskih rastlin in prav je, da jih kmetovalci s svojim ravnanjem vedno varujejo tako kot tudi okolje, tla in vode. Smernice dobre prakse...

več

Vasrtvo krompirja - krompirjeva plesen

11. julij 2018

Varstvo krompirja

krompirjeva plesen - Phytophtora infestans de Bary

več

Zetev Sempas 070

10. julij 2018

Po žetvi in spravilu poljščin priporočamo

Letos je relativno vlažno vreme ugodno za setev in vznik strniščnih in naknadnih posevkov, ki preprečujejo rast plevelov in bogatijo tla z organsko snovjo. Pomembni so...

več

DSC_0161

06. julij 2018

Uporaba ovčje volne za kompostiranje

Na ovčerejskih kmetijah ostaja volna slabše kakovosti, ki predstavlja biološki odpadek in lahko predstavlja pri nekontroliranem odlaganju v naravo tudi okoljski problem...

več

kačiče-delavnica -sušenje (002)

06. julij 2018

Kako zagotoviti kakovost zdravilnih in aromatičnih rastlin

Poletni čas je čas nabiranja cvetočih zelišč in zdravilnih rastlin. Začimbe in zdravilne rastline zavzemajo vedno bolj pomembno mesto tudi v kulinariki. So namreč...

več

Izobraževanja in dogodki

Ni aktualnih dogodkov.