Pinela

Pinela je bela sorta vinske trte, ki jo gojimo le v Vipavski dolini. Najbolje uspeva na soncu izpostavljenih, južnih in zahodnih legah, na sorazmerno visokih in srednje visokih gričih Vipavske doline, na nadmorski višini nad 150 m, še bolje nad 200 m nadmorske višine. Poleg rebule še najbolje prenaša sušna, pusta tla. Pinela prijateljuje z burjo in je zato razširjena v delu Vipavske doline, kjer burja najbolj pokaže svojo moč. Zori srednje pozno.

Iz zgodovine: Po Dalmassu so sorto pinela gojili v Furlaniji že v 14. stoletju. Proti koncu 19. stoletja jo omenja Carpo kot vinsko sorto, ki jo v večjem obsegu gojijo v okolici Padove. Leta 1932 je bila opisana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna sorta, ki je razširjena predvsem po gričih Vipavske doline. Pinelo je opisal že pred tem Vertovec, ki jo imenuje »Pinjela« in navaja, da je razširjena po vseh vipavskih vinogradih. Poznana sta bila dva tipa pinele – pinela z rumenkastim lesom, bolj žlahtna in pinela z rdečkastim lesom, belimi očesi, ki se rada osiplje. Pred tridesetimi leti je bila tretja najbolj razširjena bela sorta na Vipavskem, danes je zasajena le še na petdesetih hektarjih.

Vino: Pinela ima svojevrsten, eleganten in nežen vonj s cvetličnim in sadnim značajem. Vino je rumenkaste barve z zelenkastimi odtenki. Njen vonj in okus sta svojevrstna. Okus je poln, prijeten in harmoničen. K svežini vina pripomore bogatejša kislina, k pitnosti pa rahlo nižji alkohol, ki učinkuje prijetno in toplo. Grozdje lahko predelamo v sveže, mlado vino ali ga mešamo z ostalimi sortami v zvrsti. Z podaljševanjem časa zorenja na trti, se sladkorna stopnja zvišuje, kisline ustrezno padejo in ob ustrezni tehnologiji pridelamo ekstraktno bogato, polno in harmonično vino, ki ga lahko uvrščamo v sam vrh kakovostnih vin.