Zelen

Zelen je bela sorta vinske trte, razširjena le v Vipavski dolini. Največ ga je zasajenega v okolici vasi Slap, Lože in Planina. Sorta nima nič skupnega z italijanskimi sortami verduzzo, verdiso in verdiccio. Zelen uspeva na sončnih, toplih, južnih in zahodnih srednje visokih legah. Ustrezajo mu nekoliko manj sušna in bolj bogata tla, z večjim deležem gline in z več humusa. Slabše prenaša burjo in pozno zori.

Iz zgodovine: Matija Verotvec je prvi opisal zelen in zanj pravi, da ima posebno žlahtni duh in navaja dva tipa  zelena - z jajčastimi in z okroglimi jagodami. Domačini - Vipavci so vino zelen včasih imenovali dišava, ker je napolnil prostor s posebnim vonjem, kjer so ga pili.
Odkup grozdja v Vinarski zadrugi v Vipavi je leta 1908 že potekal po sortah in po terminskem razporedu in zelen je bil najboljše plačana sorta.

Sladkorni cenik:

V časopisu Kmetovalec je bil leta 1909 objavljen članek s pomenljivim naslovom »Vipavci, cepite zelen !«, v katerem navajajo trditve kranjskega vinskega nadzornika Skalickya, da je v Pragi zelen zelo iskano vino.

Vino: Zelen je polaromatična sorta, ki nežno diši, izraženi so prepoznavni sadni toni jabolk in hrušk. Vonj je bogat, sorten in izjemno prijeten. Aroma je kompleksna in jo težko primerjamo s kakšnimi koli drugimi aromatičnimi profili. Vino je slamnato rumene barve s poudarjenimi zelenkastimi odtenki. Okus je bogat na ekstraktu, krepak, rahlo aromatičen, poln, primerno svež in harmoničen. Sladko-kisle zaznave, ki se dolgo časa sproščajo v ustih so v ravnotežju in nakazujejo na polnost vina. Grozdje zelena lahko predelamo v sveže, mlado vino ali ga kontrolirano maceriramo. Tako pridelamo vrhunsko suho vino ali  vino z rahlo zaznavnim ostankom nepovretega sladkorja – polsuho vino, ki se lepo druži z nekoliko višjo kislino. Zadnja leta je na trgu tudi kot peneče vino.