Tehnološka navodila za varstvo ŠPARGLJEV

Tehnološka navodila za varstvo ŠPARGLJEV pred boleznimi in škodljivci

ŠPARGELJ (Asparagus officinalis)

Za rastišče šparglja izberemo lažja, po možnosti peščena tla brez kamenja. Kamenje lahko vpliva na deformacijo in poškodbe poganjkov. Lažja tla se spomladi hitreje segrevajo, kar omogoča hitrejše odganjanje poganjkov, ki so zato mehkejši in manj vlaknati. Tla morajo biti dobro prepustna za zrak in hitro odcedna. S tem se izognemo mnogim težavam povezanim z zdravstvenim varstvom rastlin. Pomanjkanje zraka in preobilica vode v tleh predstavlja ugodne razmere za pojav in razvoj talnih bolezni in tudi škodljivcev. Sama tehnologija pobiranja špargljev povzroča nastanek večjih ran na podzemnem delu rastline in omogoča dobre razmere za vstop talnih škodljivih organizmov v rastlino. Dobre talne razmere so pogoj za uspešno gojenje špargljev. Pred zasnovo špargljišča se ne priporoča sajenja gomoljnic, korenovk ali detelje, sicer tvegamo okužbo nasada s talnimi glivami, ki povzročajo nožne bolezni špargljev. Ponovno lahko zasadimo šparglje na isto mesto šele 10 let po izkrčitvi starega nasada. Če je na njivi pred sajenjem veliko koreninskih večletnih plevelov, moramo le te primerno uničiti.
Splošni gojitveni ukrepi, ki zmanjšujejo možnost ali intenziteto pojava škodljivih organizmov na špargljih so: večletni kolobar pred zasaditvijo novega nasad; uporaba certificiranega brez virusnega sadilnega materiala; skladno gnojenje - gnojenje s hlevskim gnojem je navadno omejeno na leto sajenja sadik, dodatna dognojevanja z organsko snovjo naj bi potekala v nadaljevanju vsako drugo leto, celotno količino dodanega dušika razdelimo na tri obroke; ob prisotnosti bolezni pravočasno odstranjevanje in uničenje obolelih rastlin; pozno jeseni po prvih slanah košnja, ter odstranitev in sežig rastlinskih ostankov zaradi preprečitve širjenja škodljivih organizmov.

Več si lahko preberete v prilogi TN za varstvo vrtnin-špargelj-2024.pdf