Tehnološka navodila za varstvo BLITVE in ŠPINAČE

Tehnološka navodila za varstvo BLITVE in ŠPINAČE pred boleznimi in škodljivci

TEHNOLOŠKA NAVODILA IZ VARSTVA VRTNIN - BLITVA in ŠPINAČA

BLITVA (MANGOLD), ŠPINAČA

Blitva (Beta vulgaris L.) in špinača (Spinacia oleracea L.) spadata v družino lobodovk. Obe vrtnini sta nitrifilni in se pridelujeta zaradi listov, ki se razvijejo na nizkem (reduciranem) steblu. Tako blitvo kot špinačo gojimo večinoma na prostem. Poznamo več različnih sort blitve in špinače, ki se uporabljajo za različne namene.

Špinača (Spinacia oleracea L.) je enoletna rastlina dolgega dne. Listi so srednje velikosti in značilno podolgovati, svetli do temnozeleni z gladkim ali narezanim robom. Za gojenje špinača potrebuje zmerne temperature z dovolj vlage.

Za razliko od špinače je blitva manj zahtevna za pridelovalne in podnebne razmere. Je dvoletna rastlina, ki v prvem letu razvije obilno listno maso, v naslednjem letu pa preide v cvet. V primeru, da poleti nima dovolj vlage gre v cvet že prvo leto.

Največjo nevarnost za pridelavo špinače in blitve predstavljajo zlasti nekatere glivične bolezni, kot so pesna listna pegavost (Cercospora beticola), špinačna, pesna plesen (Peronospora farinosa) in pesna rja (Uromyces betae). Med bolj nevarne škodljivce špinače in blitve spadajo ličinke nekaterih metuljev.

Za uspešno obvladovanje glivičnih obolenj je potrebno preventivno ukrepanje in načrtovanje zaščite na osnovi fenoloških faz rastlin in pogojev za razvoj obolenj. Pomembno vlogo pri preprečevanju razvoja bolezni ima tudi kolobar.

Več si lahko preberete v prilogi Tehnološka navodila blitva, špinača 2024.pdf