REZ OLJK, NJENE ZAKONITOSTI IN GOJITVENE OBLIKE

Rez oljke zahteva, poleg obiranja, največ časa in je eden najzahtevnejših ukrepov v pridelavi oljk.

Z rezjo vplivamo na:

• zgodnejši vstop v rodnost,
• redno in dobro rodnost,
• zgodnejše in enakomernejše dozorevanje,
• lažje obiranje oljk ter
• hitrejšo rez v naslednji sezoni.

Brez pravilne rezi svetloba ne prodira v notranjost krošnje, zato v senčenem delu odpade listje in veje ogolijo in se sušijo. Rodnost se preseli v višje predele oljke in spodnji del ostane brez rodnega lesa in posledično brez plodov. Z dobro osvetlitvijo in zračnostjo krošnje pa zmanjšujemo tveganje okužbe z nekaterimi boleznimi in škodljivci (pavje oko, oljkova siva pegavost, oljkov rak, oljkov kapar), pa tudi škropivo boljše doseže notranjost krošnje.

Ne režemo v mokrem vremenu, ko so poganjki še mokri, niti pred dežjem. Režemo, ko je še vsaj tri dni napovedano suho vreme. Mokre rane od rezi na drevesu so idealno mesto za prenos najpogostejših glivičnih bolezni, ki ogrožajo oljčno drevje.

Tipi rezi:

• rez v mladostnem obdobju ali gojitvena rez, s katero mlada drevesa oblikujemo do končne velikosti;
• rez v obdobju rodnosti, s katero vzdržujemo ravnotežje med rastjo in rodnostjo;
• pomladitvena rez, ki jo izvajamo na starih in zapuščenih drevesih;
• rez po poškodbah npr. pozebi ali požaru, s katero obnovimo drevesa;
• poletna rez je zelo pomembna, pri tej odstranjujemo bohotivke, pri mladih drevesih pa lahko oblikujemo krošnje.

Veje – rodni in nerodni les

Oljka rodi na enoletnih poganjkih (rodni in mešani), ki izraščajo iz dvoletnih vej ali pa so njihov podaljšek. Najbolj rodne so povešene ali vsaj položne veje, prebujno rastoči poganjki niso rodni.

Navpično rastoči poganjki so bohotivke – niso rodne, imajo veliko moč rasti. Večinoma jih izrežemo, obdržimo jih le če jih potrebujemo za obnovo ali nadomestitev kakšne veje.

Veje, ki so rodile se povešajo, nad njimi pa novi poganjki rastejo močneje, to so nadomestni poganjki rodnega lesa. Nove rodne veje pa se povešajo čez stare.

Tako je nad starimi vejami vedno več vej, ki ostanejo v senci, se izrodijo in se začnejo sušiti. Zato je potrebno pri obnovi rodnega lesa spodrezovati stare izrojene veje.

Iz debla izraščajo primarne - glavne ogrodne veje, iz njih sekundarne in nato terciarne.

Ogrodne veje morajo biti dovolj močne, da nosijo rodne veje in pridelek. Vedno pa poskušamo z rezjo zagotoviti čim ugodnejše razmerje med ogrodnimi in rodnimi vejami v korist rodnih.

Značilnosti rasti in ukrepi:

Naravna oblika rasti oljke je običajno bazitona (močneje rastejo spodnje veje), sorte pa se med seboj zelo razlikujejo posebno v mladostnem obdobju. Zato je treba dobro poznati značilnosti rasti za vsako sorto posebej in odziv na različne ukrepe.

V mladostnem obdobju je rast močna nato pa čedalje šibkejša. Na dobrih tleh, pri močnejšem gnojenju in dobro preskrbi z vodo je rast ne samo bujnejša ampak tudi bolj odprta oz. povešena. Poganjki so daljši in se že zaradi teže povešajo.

Večjo moč rasti imajo:

• pokonci rastoče veje v primerjavi z vejami z bolj položnimi koti,
• debelejše veje v primerjavi s tanjšimi,
• daljše in s tem višje veje in veje višje v krošnji ter
• veje z več stranskimi poganjki, ker imajo več listov in tvorijo več asimilatov.

Za oljke je značilna velika sposobnost obnavljanja. Ob poškodbi (pozeba, požar, rane zaradi strojev ali škodljivcev,…) pod prizadetim mestom požene iz nadomestnih ali spečih brstov nove poganjke, ki jih lahko uporabimo za obnovo veje ali celotnega drevesa.

Razlike med sortami glede rasti so precejšnje. Sorte se med seboj zelo razlikujejo po rasti, bujnosti, rodnosti (vstop v rodnost, količina pridelka, stalna ali izmenična rodnost)… Na vse to lahko vplivajo tudi podlaga oz. način vzgoje sadike. Zaradi omenjenih značilnosti  vsaka sorta zahteva drugačen pristop pri rezi v mladostnem obdobju, pri formiranju gojitvene oblike pa tudi v polni rodnosti in pri pomlajevanju.

Glede na način rasti in videza krošnje delimo sorte v naslednje skupine:

• pokončna rast – Cipressino, Istrska belica,
• odprta rast – Leccino, Arbequina, Leccio del corno, Štorta, Ascolana tenera, Buga, Črnica,
• povešena rast – Pendolino, Maurino in
• polpovešena rast – Frantoio, Leccione

Nekatere sorte hitro zarodijo, rodnost pa umiri rast, včasih jo pri mladih oljkah tudi preveč zavre. Zato je pri teh sortah treba že v mladostnem obdobju rodni les redčiti. S tem si zagotovimo ne samo dovolj velike prirastke, ampak tudi primerno debele plodove, ki bolj enakomerno zorijo in z zorenjem ne zamujajo. Najmočneje moramo rezati sorte: Pendolino, Maurino, Leccio del corno, Arbequina. Manj režemo sorto Leccino. Zelo malo pa v mladostnem obdobju režemo sorte, ki pozno zarodijo in rastejo bujno. Pustiti jim moramo čim več rodnega lesa - večinoma ga sploh ne redčimo. Take so sorte: Istrska belica, Črnica, Frantoio.

Z dobro premišljeno rezjo (glede na sadilni material) in oblikovanje krošnje (polikonična ali kotlasta gojitvena oblika) v mladostnem obdobju pomembno vpliva na zgodnejši začetek rodnosti.

Vzdrževanje ravnotežja med rastjo in rodnostjo

Za doseganje dobrega in stalnega pridelka moramo vsako leto primerno močno obrezati, da vzdržujemo ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Znaki premočne rasti so: prirastki daljši od 60 cm in številne bohotivke. Znaki prešibke rasti: prirastki krajši od 10 cm in bleda barva listov.

Na rast vpliva:

• Jakost rezi: močnejša rez povzroči bujnejšo rast,
• Čas rezi: zgodnejša rez v začetku vegetacije (marca) močneje spodbudi rast,
• Preskrba s hranili: uravnotežena založenost tal s hranili in gnojenje spodbujata optimalno rast, izdatno gnojenje z dušikom povzroči bujno rast,
• Preskrba z vodo: tla z večjo kapaciteto za vodo ali namakanje omogočajo dobro rast, čezmerna količina vode povzroči bujno rast,
• Obloženost s pridelkom zmanjšuje prirast,
• Zdravstveno stanje rastlin: prizadete rastline imajo šibkejšo rast,
• Obdelava tal in mulčenje ali košnja mlade trave spodbudi rast.

Čas rezi

Čas rezi je vsako leto spomladi, z rezjo začnemo ko mine nevarnost nizkih temperatur in se temperature dvignejo nad 6° C (običajno v začetku marca) in končamo aprila. Najprej porežemo šibkejša drevesa (da spodbudimo rast), nato pa bujnejša in močnejša drevesa (da zavremo rast).  Izjemoma lahko režemo do cvetenja.

Poleti režemo bohotivke, v mladih nasadih pa tudi v manjšimi posegi oblikujemo drevesa.

V času obiranja ne režemo, ker povzročamo tveganje zaradi pozebe.

Gojitvene oblike

Za gojitveno obliko se odločimo že pred zasaditvijo nasada, saj vsaka oblika zahteva primerno razdaljo sajenja.

Gojitvena oblika mora zagotoviti čim večji izkoristek prostora, hkrati pa zagotoviti svetlobo v celotni krošnji, le tako bomo dosegli dober pridelek. Pri izbiri moramo upoštevati značilnosti naše lege in tal. Gojitvena oblika naj bo preprosta za oblikovanje in vzdrževanje, mora nam olajšati delo v nasadu in pri obiranju, zato moramo upoštevati tudi značilnosti rasti same sorte oljke.

Poznamo veš različnih gojitvenih oblik, najprimernejše so: polikonična, kotlasta, grmasta, ipsilon, vretenasta (monokono) in okrogla.

Za naše pridelovalne razmere se priporoča polinkonična ali kotlasta gojitvena oblika. Deblo naj bo visoko od 60 do 100 cm. Primarne ogrodne veje pa naj ne bodo preblizu na prevodniku (deblu). Zamaknjene naj bi bile približno 10 cm, saj imajo preblizu nameščene slabo zraščenost. Sekundarne veje se ne smejo križati, vsaka naj ima dovolj prostora in približno 50 cm razmika med njimi.

Polikonična in kotlasta gojitvena oblika:

• Pri nas najbolj razširjeni gojitveni obliki.
• Dajeta dobro osvetlitev krošnje in sta primerni za vetrovne lege.
• Imamo 3-4 ogrodne veje, ki so enakomerno razporejene.
• Polikonična gojitvena oblika ima bolj strme kote ogrodnih vej – pokončnejše (30-40˚, proti vrhu skoraj pokončne).
• Kotlasta gojitvena oblika ima bolj položne veje (40-45˚).
• Vsaka veja je v obliki presekanega stožca.
• Pri teh dveh gojitvenih oblikah imamo prosto sredino, dobro osvetlitev krošnje, lažje izvajamo rez in lažje obiramo pridelek.

Pripravile:

Sara Spačal Dovžak, Teja Hladnik, mag. Urška Klančar

Povzeto po literaturi:

Viljanka Vesel, Irena Vrhovnik, Matjaž Jančar, Dunja Bandelj, Marko Devetak, Alenka Baruca Arbeiter; OLJKA; Kmečki glas, Ljubljana, 2020