Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Sliva



sliva

Sliva je prilagodljiva sadna vrsta, ki uspeva v zelo različnih okoljskih razmerah. Evropska sliva raste in rodi do 1000 m nadmorske višine, ni zahtevna glede tal, dobro prenaša zimski mraz in relativno pozno cveti.


Današnja klasifikacija deli žlahtne sorte sliv na:

  • skupino evropskih in
  • skupino kitajsko-japonskih sliv.

V skupino evropskih spadajo sorte, ki izvirajo iz vrst domača sliva (P. domestica L.) ali cibora (P. insititia L.). Plodovi imajo topno meso odličnega okusa. Uporabni so sveži, posušeni ali predelani v marmelade, kompote in žganje (brkinska slivovka). Ta skupina predstavlja veliko večino našega sortimenta sliv. Sorte, izhajajoče iz domače slive so cepke, sorte izhajajoče iz cibore pa kostenice.

Sorte iz skupine kitajsko-japonskih sliv imajo debele, okroglaste in raznobarvne plodove. Na Primorskem jih ne gojimo oz. najdemo samo posamezna drevesa v vrtovih in po ohišnicah. Večina sort iz te skupine je preveč občutljivih (zgodnje cvetenje, bolezni) za naše talne in podnebne razmere. V nasadih žal propadajo. V Evropi je pomemben pridelovalec sliv iz te skupine samo Italija, v svetu pa ZDA, Avstralija in države Južne Amerike.

 

Tradicionalna območja pridelave sliv so Brkini z okolico, Idrijsko-cerkljansko, Postojnska in Pivška kotlina, slivova drevesa pa najdemo tudi drugod po Primorskem.

Vodilna slivova sorta v slovenskih sadovnjakih je bila stoletja dolgo Domača češplja. Primerna je za svežo porabo in vse oblike predelave; v marmelade, džeme, kompote, za pripravo sladic, sušenje, žganjekuho. Plodovi so aromatični in okusni. Žal je občutljiva na virus šarke, ki močno zmanjša ali povsem uniči pridelek sliv in s tem postavlja pod vprašaj gospodarnost pridelave. Vsekakor je manj primerna za območja, kjer je pritisk bolezni velik. V poskusnih nasadih iščemo sorto, ki bi lahko Domačo češpljo po kakovosti in uporabnosti plodov ter času zorenja ustrezno nadomestila.

Šarka je zelo nevarna virusna bolezen, ki jo povzroča Plum pox potyvirus (PPV). Ogroža pridelavo vseh koščičarjev razen češnje. Najdemo jo tudi na okrasnih in divjih rastlinah iz rodu Prunus. Prenaša se z okuženim sadilnim materialom, razen s semeni in s pomočjo vektorjev prenašalcev, kot so uši, resarji. Virus šarke je danes razširjen na celotnem ozemlju Slovenije, kar so pokazale raziskave v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Prav zaradi pojava šarke v začetku 20. stoletja so začeli z žlahtnjenjem iskati na šarko tolerantne ali celo odporne sorte. Tolerantne sorte danes prevladujejo v sadnem izboru, stroka jim je upravičeno dala prednost pred občutljivimi sortami.

 

Opraševalni odnosi so pri sortah slive zelo različni. Za samoneoplodne in delno samooplodne sorte je potrebno v nasadu zagotoviti primernega opraševalca.


Slovenske drevesnice slive cepijo skoraj izključno na sejanec mirabolane, v sosednjih državah (Italija, Avstrija) pa se dobi tudi sadike, cepljene na druge podlage. Drevesa se da lepo oblikovati v različne gojitvene oblike: piramido, palmeto, kotel ali vreteno.

 

Podlage:

  • bujne – sejanec mirabolane, mirabolana 29C, Mrs 2/5
  • manj bujne – St. Julien A, WaxWa, Wavit

 

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte:

Glavne sorte sadnega izbora 2014 Postranske sorte sadnega izbora 2014
Čačanska lepotica Topfirst 
Stanley Čačanska rana
  Hanita
  Čačanska najbolja
  Valor
  Valjevka
  Plumtastic
  Jojo

 

V preizkušanju so številne nove sorte sliv, tolerantne na virus šarke.

 

sliva IMG (002)drevesa-gross. (002)