Češnja

Češnja uspeva na celotnem območju Primorske, saj je prezimno trdna in relativno prilagodljiva sadna vrsta. Cepljena na sejanec zraste v veliko, mogočno drevo in ima dolgo življenjsko dobo. Pridelava češenj ima bogato tradicijo, po češnjah so znani predvsem Brda, Vipavska dolina in Istra, o njeni razširjenosti pričajo številna krajevna imena. Češnjeva drevesa najdemo od Alp do morja, večji ekstenzivni in v zadnjih desetletjih intenzivni nasadi pa so v treh zgoraj naštetih središčih.

Večja tržna pridelava češenj se je pričela v naših krajih z izgradnjo južne železnice (proga Gradec-Trst leta 1857, odsek do Gorice leta 1866). Te povezave so omogočile prodajo češenj v Celovec, Gradec, Dunaj, München, Prago in celo Varšavo ter Sankt Peterburg, trg za istrske češnje pa je bil predvsem Trst. Ime Goriške je v svet ponesla češnja Vipavka, takrat najbolj razširjena in prodajana sorta češnje. Po drugi svetovni vojni je pridelava upadla, pridelovalci pa so češnje prodajali na slovenskem in deloma hrvaškem trgu.

V zadnjih desetletjih smo priča intenzifikaciji pridelave češenj z uvajanjem šibkih podlag, namakanja, redne rezi, gnojenja in varstva. Površine, posajene s to sadno vrsto, se povečujejo. Češnjeva drevesa so manjša, vstop v rodnost hitrejši in obiranje lažje z večjo storilnostjo. Plodovi češenj so kakovostnejši (debelejši, okusnejši, bolj trpežni), kar je posledica novih sort v sadnem izboru.

Ob napravi nasada in izbiri sadilnega materiala je bistvenega pomena kombinacija sorte in podlage, saj je v veliko primerih prav ta zaslužna za dobro rast in rodnost nasada. Ob uporabi šibkih podlag (pozor, niso primerne za šibko rastoče in zelo rodne sorte!) je nujno potrebno urediti namakanje nasada in opraviti redno rez nasada. Za večino sort in leg bi bilo koristno prekriti nasade s folijo proti dežju ali protiinsektno mrežo. Pokanje in črvivost plodov zaradi plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) sta veliki težavi pridelave češenj na Primorskem.

Češnja lahko prinese lep dohodek in popestri ponudbo na kmetiji. Ponudba domačih češenj še zdaleč ne zadosti povpraševanju po tem izvrstnem zgodnjem sadežu z dolgo tradicijo pridelovanja na Primorskem.

Podlage:

• bujne – sejanec, Colt, rešeljika (za alkalna tla, težave s skladnostjo s sortami)
• srednje bujne – Maxma, Piku 1, Gisela 6
• šibke – Gisela 5, Weiroot 72, Weiroot 158

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte:

• Sweet Early (-5)
• Early lory (-3)
• Burlat (0)
• Merchant (+6)
• Garnet (+10)
• Vigred (+10)
• Grace star (+10)
• Giorgia (+11)
• Black star (+16)
• Van (+18)
• Sunburst (+20)
• Lapins (+24)
• Kordia (+24)
• Regina (+30)
• Alex (+38)
• lokalne sorte (Vipavka, Kozanka, Francoska, Napoleonka, Karnijevka)

Na tržišču so tudi številne nove sorte, ki v naših pridelovalnih pogojih niso še preizkušene oz. njihova introdukcija poteka.