Projekti v obdobju 2021 – 2027

Trajanje: 20.06.2025 - 19.06.2029

Vrednost projekta skupaj: 2.084.320,00 €

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno.

Partnerji:

• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (vodilni partner) (UL BF)
• Kmetijski inštitut Slovenije (KIS)
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (UM FKBV)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Maribor        (KGZ MB)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZ GO)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (KGZ NM)
• Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC)
• Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola (VSŠ Grm NM)
• Biotehniška šola Maribor (BTŠ MB)
• Šolski center Nova Gorica (ŠC NG)
• Jaka Aškerc
• Aleš Jerala
• Leopold Weber
• Andraž Rumpret
• Branko Juhart
• Klemen Benedetič
• Žan Bric
• Vinko Medved

  

Cilji in rezultati

 

Glavni cilji konzorcija STRIP:

Cilj 1: Vzpostaviti sodelovanje med glavnimi institucijami znanja na področju trajnih nasadov v Sloveniji, s poudarkom na sadjarstvu

Cilj 2: Pridelava jablan, koščičarjev in jagodičja v zavarovanih prostorih

Cilj 3: Nadgradnja opreme za natančno spremljanje fiziološkega in biokemičnega stanja rastlin

Cilj 4: Nadgradnja mehanizacije za visokostorilnostno pridelavo

Cilj 5: prilagoditev na klimatske spremembe

Cilj 6: digitalizacija v trajnih nasadih

Cilj 7: trajnostna in podnebno nevtralna pridelava

Cilj 8: prenos znanja nosilcem in izvajalcem javnih služb

Cilj 9: prenos znanja dijakom in študentom

Cilj 10: prenos znanja kmetijskim gospodarstvom

Cilj 11: predstavitev pridelave v trajnih nasadih širši javnosti

Cilj 12: oblikovanje ukrepa kmetijske politike

 

 

 

 

Pričakovani ključni rezultati:

Rezultat 1:	Načrtovani rezultati so usmerjeni v izboljšanje tehnologij v trajnih nasadih z iskanjem učinkovitih rešitev za varstvo rastlin in izboljšanje kakovosti pridelka. Preučujejo alternativne metode obdelave tal in povečanja njihove rodovitnosti ter zmanjševanje vpliva na okolje. Raziskave vključujejo tudi prilagoditev gojitvenih oblik in tehnologij v iskanju večje učinkovitosti na okolju prijazen način. Eden izmed vidikov je uvajanje rešitev, kot so rastlinske mešanice za izboljšanje trofičnih razmer v tleh. Preizkusi razvitega znanja bodo usmerjeni tudi v tehnologije za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb.
Rezultat 2:	S preizkusi razvitega znanja bomo nadgradili oz. oblikovali nov ukrep, ki bo temeljil na izboljšanju kakovosti pridelka.
Rezultat 3:	Načrtovani poskusi so usmerjeni v izboljšanje pridelovalnih praks z optimizacijo gostote sajenja, uporabo naprednih načinov varstva rastlin ter uporabo biostimulantov. Oblikovane bodo tehnologije pridelave sadnih rastlin v različnih oblikah zavarovanega prostora z namenom zmanjšanja odvisnosti od neugodnih vremenskih pojavov in zmanjšanja biotskega stresa. Preizkušene bodo različne gojitvene oblike, tolerantne sorte in podlage ter ekološki pristopi pridelave.
Rezultat 4:	Praktično usposabljanje bo ciljno usmerjeno v potrebe sodelujočih demonstracijskih kmetij, kjer bomo naslovili tehnološke izzive, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Pri tem bomo imeli v oziru vedno tudi prilagoditev na različne oblike stresa, uvajanje novih digitalnih pristopov ter tehnoloških ukrepov, ki minimalno obremenjujejo okolje.

Povezave:

- Spletna povezava do Skupne kmetijske politike 2023-2027

- Facebook povezava projekta STRIP

Groba volna lokalni pasem je po navadi klasificirana kot nižje kakovosti in neprimerna za proizvodnjo finega tekstila. Zato je pogosto tretirana kot odpadek in zavržena ali sežgana z negativnimi okoljevarstvenimi učinki. Projekt Woolshed (izraz »woolshed« v angleščini pomeni prostor, kjer se izvaja striženje ovc ter sortiranje volne; izraz »shed« pa pomeni tudi neko zamejeno območje) obravnava ta kritični izziv z ozaveščanjem o edinstvenih naravnih lastnosti volnenih vlaken, s spodbujanjem inovacij ter sodelovanja med različnimi zainteresiranimi stranmi za preoblikovanje teh odpadkov v dragocen surovinski vir kvalitetnih končnih izdelkov, namenjenih vsakdanji uporabi. Projekt se osredotoča na cenovno dostopne, odprtokodne in uporabniku prijazne tehnologije, ki pomagajo malim predelovalcem volne in drugim podjetjem pri vključevanju v industrijo volne. Poleg tega s svojim poudarkom na mreženju odpira nove priložnosti za gospodarski razvoj odročnejših področij alpske regije.

 

Projekt Woolshed je zasnovan na štirih Delovnih sklopih:

 

DS1 – PLACE / PROSTOR: Gojenje inovacije alpske volne

Ohranjati in promovirati kulturno dediščino, povezano z volno v Alpah.

Prepoznati priložnosti za sodelovanje in inovacije v vrednostni verigi volne.

Združiti različne zainteresirane strani za oživitev volne v Alpah.

 

DS2 -DESIGN / DIZAJN, OBLIKOVANJE: Preoblikovanje idej v nove rešitve za volno

Prepoznavanje in razvoj novih materialov, izdelkov in aplikacij na osnovi volne.

Spodbujati uporabo volne v različnih sektorjih.

Potrditi inovativne poslovne modele za izdelke iz volne.

 

DS3 – MAKE / NAREDI, USTVARI: Spodbujanje inovacij v sistemih alpske volne

Prepoznati in obravnavati izzive in vrzeli v trenutnih zmogljivostih za proizvodnjo v majhnem obsegu.

Malim podjetjem omogočiti dostop do inovativne, prilagodljive, odprte opreme in tehnologij, ki jih je mogoče vdreti/hackati.

Opolnomočiti teritorialne predelovalne centre.

 

DS4 – IMPACT / VPLIV: Začrtati novo pot za alpsko volno

Podpirati in spodbujati uporabo inovativnih izdelkov iz volne.

Izmeriti in analizirati izvedbo in rezultate projekta.

Razviti in razširjati alpsko strategijo za vrednotenje ovčje volne in njenih derivatov.

 

Glavni cilji projekta Woolshed bodo:

• Dizajn Maratoni za zasnovo in oblikovanje konceptov ter prototipov novih proizvodov na osnovi volnenih materialov
• Novi materiali in izdelki na osnovi volne
• Nadgrajeni pilotni predelovalni centri
• Pilotni podporni program za inovativne izdelke

 

 

Projektni partnerji, ki sodelujejo na projetku Woolshed:

Vodilni partner – IUAV Univerza v Benetkah, Italija, www.iuav.it/it

PP2, Izdelovalni laboratorij »Onl'fait«, Ženeva, Švica; www.onlfait.ch

PP3, Združenje in predilnica »Laines d'ici«, Cernier, Švica; www.lainesdici.ch

PP4, Nevladni konzorcij za izobraževanje in zaposlovanje »Centro Consorzi«, Belluno, Italija; https://www.centroconsorzi.it/

PP6, Raziskovalni inštitut »InnoRenew CoE«, Izola, Slovenija; https://innorenew.eu/

PP7, Raziskovalno-izdelovalni laboratorij »Le Textile Lab«, Lyon, Francija; https://letextilelab.com/

PP8, Skupnost socialnih podjetnikov in inovatorjev »Impact Hub Vienna«, Dunaj, Avstrija; https://vienna.impacthub.net/

 

Obdobje trajanja projekta: 1.9.2024 – 31.8.2027

Skupna vrednost projekta: 1.787.875 EUR

Sofinanciranje iz sklada Evropske skupnosti za regionalni razvoj: 1.265.906 EUR

 

Več informacij si lahko preberete na uradni spletni strani projekta:

https://www.alpine-space.eu/project/woolshed/

 

 

Projekt POSEIDONE je eden izmed treh strateških projektov izbranih za financiranje v okviru programa Interreg Italija-Slovenija 2021-2027 in ga sestavlja konzorcij dvanajstih partnerjev, šest slovenskih in prav toliko italijanskih, vodilni partner pa je VeGAL – Lokalna akcijska skupina Zahodnega Veneta.

Projekt POSEIDONE, ki pokriva območje Severnega Jadrana, ki se razteza od mesta Chioggia do slovenske obale, temelji na cilju politike bolj zelene Evrope brez CO2 ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

 

Glavni cilji projekta:

• spodbujanje lokalnega razvoja s podpiranjem varstva narave in biotske raznovrstnosti;
• razvoj zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000;
• zmanjšanje turističnega pritiska na naravne parke in območja z visoko naravno vrednostjo;
• spodbujanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, kar bo omogočilo izboljšanje krajine in zaščito avtohtonih vrst;
• širjenje znanja in ozaveščenosti.

 

Aktivnosti Kmetijsko gozdarskega zavod Nova Gorica:

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica bo glede na strokovne kompetence in področje delovanja vključen v štiri projektne aktivnosti:

- A3.1 Spodbujanje agroekološkega prehoda

- A3.2 Trajnostni razvoj kmetijstva na naravnih in zavarovanih območjih

- A3.3 Ohranjanje in spodbujanje avtohtonih vrst

- A3.6 Aktivnosti za izboljšanje poznavanja območij ter njihove naravne in kulturne ponudbe

 

Aktivnosti, v katerih bo sodeloval Zavod, so namenjene predvsem spodbujanju in podpori agroekološkemu prehodu in trajnostnem razvoju kmetijstva kot mehanizmih za zviševanje ravni biotske raznovrstnosti na kmetijskih površinah na in izven zavarovanih območjih. Del predvidenih projektnih aktivnosti Zavoda bo usmerjen tudi v ohranjanje in promocijo pestrega nabora lokalnih avtohtonih, kot tudi drugih pojavljajočih se kulturnih rastlinskih vrst. Skozi izvedene projektne aktivnosti bodo oblikovane tri smernice: Smernice za trajnostni razvoj kmetijstva na naravnih in zavarovanih območjih (vsebujoč upravljanje z obstoječimi vodnimi viri na izbranem pilotnem območju); Smernice za ohranjanje avtohtonih rastlinskih sort in njihovo znamčenje ter Smernice za agroekološki prehod z namenom obnovitve območij. Posebna pozornost bo posvečena testiranju nekemičnih in ekoloških metod ter izdelavi prognostičnih modelov za napovedovanje pojava škodljivcev na kmetijskih površinah. Za ta namen je bila nabavljena tudi sodobna laboratorijska oprema – mikroskop in stereomikroskop.

 

Sodelujoči na projektu: dr. Karmen Bizjak Bat (koordinatorka projekta), mag. Mateja Turk, dr. Marko Devetak, Jerica Pučko Antolin (strokovni sodelavci).

 

Več informacij na uradni projektni spletni strani projekta POSEIDONE: https://www.ita-slo.eu/it/poseidone

 

A3.3 Ohranjanje in spodbujanje avtohtonih vrst.

V okviru projekta smo pripravili tehnološke liste za figo, artičoko, jagodo in oljko, ki so del smernic za ohranjanje avtohtonih rastlinskih sort. Tehnološki listi vključujejo opis rastline, njene lastnosti, pogoje za rast, sajenje, gnojenje, vzdrževanje ter prehransko vrednost in uporabo. Avtohtone vrste, kot so strunjanska jagoda, oljka, artičoka in figa, predstavljajo dragocene genetske vire, ki so se skozi stoletja prilagodili lokalnemu podnebju, tlem in ekološkim razmeram. S tem želimo kmete spodbuditi k ohranjanju avtohtonih vrst, kar bo prispevalo k večji biotski raznovrstnosti na kmetijskih površinah ter spodbudilo trajnostni razvoj kmetijstva.

- Tehnološki list, Scheda tecnica FIGA

- Tehnološki list, Scheda tecnica JAGODA

- Tehnološki list, Scheda tecnica OLJKA

- Tehnološki list; Scheda tecnica ARTIČOKA

 

 

Partnerji projekta:

VP – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

PP2 - Občina Ajdovščina 

PP3 - Comune di Duino Aurisina – Občina Devin Nabrežina

PP4 - VeGAL - GAL Venezia Orientale

PP5 - Univerza v Ljubljani

PP6 - Università IUAV di Venezia

Skupni izziv projekta: prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj nesreč ter odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov. V projektu specifično rešujemo problematiko erozije na neurbanih področjih, ki do sedaj ni bila izrazita, s spremembami podnebja pa postaja pereč problem. 

Neposredni učinki:

1. Ustanovitev čezmejne ekspertne skupine, ki bo delovala na programskem območju kot posvetovalno telo za reševanje kompleksnejših primerov erozij in promocijo preventivnih ukrepov. Ustanovitev skupine predstavlja inovativnost projekta, saj gre za prvo takšno pobudo na programskem področju.
2. Priprava čezmejnega skupnega akcijskega načrta, ki bo vseboval nabor preventivnih in sanacijskih ukrepov za preprečevanje ali blažitev posledic erozije na neurbanih območjih.

Projekt bo prinesel koristi:

• lokalnemu prebivalstvu, da bo manj izpostavljeno posledicam erozije,
• lokalnim upravnim organom, da bodo lažje načrtovali ustrezne ukrepe,
• raziskovalnim inštitucijam, ker bodo pridobile nova spoznanja,
• kmetom, ki bodo imeli na razpolago več znanja, kako obdelovati zemljo na način, da ne povečujejo tveganj za nastanek erozije.

Sodelujoči na projektu: dr. Karmen Bizjak Bat (vodja projekta), Slava Božič (finančni vodja projekta), Anka Poženel, Lucija Slokar (strokovni sodelavki)

Sledite nam na: www.ita-slo.eu/ero-stop ali https://www.facebook.com/EroSTOPproject