NAMAKANJE ZELENJADNIC

V zadnjih letih opažamo, da so vremenske spremembe tiste, ki najbolj vplivajo na potek pridelave zelenjave. Predvsem zaradi daljših, sušnih obdobij brez padavin. Pomanjkanje vode v poletnem času je veliko.

Problem nastane v juliju in avgustu mesecu, ko še poteka pridelava plodovk in bučevk. V tem času pa poteka tudi pridelava sadik kapusnic in solatnic, ki jih presajamo v drugi polovici avgusta in v začetku septembra za jesensko - zimske termine pridelave, tako v plastenjakih, kot na prostem. Tehnologija pridelave plodovk in bučevk običajno poteka na dvignjenih gredicah, prekritih s črno ali rjavo folijo in opremljenih s kapljično cevjo za namakanje kulturnih rastlin. Izhlapevanje vode je zaradi visokih temperatur bolj izrazito v poletnih mesecih (tudi do 7 l vode/m2), zato priporočamo namakanje plodovk in bučevk tudi v sredini dneva, da nekoliko ohladimo zemljo in omilimo vpliv visokih temperatur.

Po sajenju zelenjadnic je namreč nujno potrebno redno namakanje posajenih površin, da se sadike lepo ukoreninijo. Namakanje kapusnic in čebulnic v jesenskem terminu poteka običajno s pomočjo razpršilcev, kjer pa je poraba vode nekoliko večja kot pri kapljičnih sistemih namakanja. Kapljični sistemi namakanja so se uveljavili v namakanju plodovk, bučevk, solate,…Pri teh načinih namakanja gre za 30 – 50% manjšo porabo vode. Pri kapljičnih sistemih namakanja zelenjadnic je voda bolj racionalno uporabljena v območju koreninskega sistema rastlin. Pri omenjenih načinih namakanja rastlin je tudi manjše izhlapevanje vode. Priporočen obrok enkratnega namakanja je 20 mm ali 20 l/m2 njivske površine, kar pomeni optimalno namakanje, ki je seveda povezano z tudi z uravnoteženim raztapljanjem hranilnih snovi v tleh, ki jih potem rastline koristijo preko vode. Pri namakanju z razpršilci se voda agresivno premika, vteka, odteka, se izpira in odriva zrak in hranilne snovi. Pri kapljičnem namakanju pa se voda počasi premika, vpija se v obliki čebule, zrak in hranilne snovi pa ostanejo v območju koreninskega sistema. Povprečna učinkovitost namakanja je pri razpršilcih 60 – 80 % medtem, ko je pri kapljičnih sistemih namakanja bistveno večja, to je 95 %.

Pomembne fenofaze v namakanju zelenjadnic so:

0             setev, sajenje (do vznika oz. prijema sadik)

1             ozelenitev, razvoj prvih pravih listov

2             začetek intenzivne rasti in razvoja posevka

3             začetek zavijanja glav, debeljenje korenov, razvoja plodov

4             prehod v tehnološko zrelost, postopno spravilo pridelka

V poletnem času, to je v času izredno visokih temperatur, si lahko v plastenjakih pomagamo z učinkovitim prezračevanjem plastenjakov (tudi s pomočjo ventilatorjev). Lahko pa posebno pasto, ki je narejena iz naravnih voskov, razredčimo z vodo in poškropimo folijo ter tako ustvarimo vsaj 30 % senčenje plastenjakov. Pomagamo si tudi tako, da pod strop plastenjakov namestimo mini razpršilce, s katerimi v zgodnjih jutranjih urah orosimo rastline.

Slika 1: Pršenje plodovk v plastenjaku preko mikro razpršilcev, ki so nameščeni pod strop plastenjaka

PARADIŽNIK (PLODOVKE)

Paradižnik je ena naših najbolj razširjenih zelenjadnic. Rastna doba paradižnika je od 90 do 150 dni in je nevtralen glede dolžine dneva. Optimalna dnevna temperatura za rast je od 18 – 25 °C in nočna od 10 – 20 °C, je zelo občutljiv na zmrzal. Paradižnik dobro uspeva na različnih tleh, najbolj mu odgovarjajo lahka, dobro odcedna meljasta tla s pH 5 – 7. Paradižnik spada med kulture, ki potrebuje zmerno vlažnost tal in zraka. Faze rasti in razvoja so pri paradižniku naslednje: začetna faza (30 dni), vegetativna faza (40 dni), generativna faza (45 dni) in zrela faza (30 dni). Paradižnik ima dokaj globok koreninski sistem, v globokih tleh lahko seže do 1,5 m in doseže maksimalno globino koreninskega sistema v 60 dneh po presajanju. Paradižnik je najbolj občutljiv na pomanjkanje vlage v tleh v fazah cvetenja in nastavka plodov, takrat mora biti vlage dovolj, ne smemo pa namakati prekomerno, da ne izzovemo preobilne rasti listne mase in da rastlina ne odvrže popke, cvetove ali drobne plodove. Ko se začno plodovi paradižnika obarvati rdeče, zmanjšamo normo namakanja. Do cvetenja je potrebno vzdrževati vlažnost na 70 % nivoja poljske kapacitete, v času nastavka plodov pa na nivoju 80 % poljske kapacitete tal za vodo. Če pade pod ta nivo, se pridelek začne zmanjševati. Najprimernejša tehnologija namakanja paradižnika je kapljično namakanje, s katerim lahko dovajamo vode kadarkoli, da ne pride do rastlinskega šoka zaradi stika hladne vode s segreto rastlino, obenem pa s tem preprečujemo tudi razvoj glivičnih bolezni. Kapljični sistem dela pod manjšim delovnim pritiskom (0,5 do 2,0 bara), zato z uporabo kapljačev ne uničujemo strukture tal, manjše je tudi izhlapevanje in nižji strošek porabe energije. Priporočena je tudi uporaba fertigacije. Za praktično namakanje je pomemben obrok in začetek namakanja. Obrok namakanja je količina vode, ki se doda z enim namakanjem (m3/ha ali mm) in je odvisen od vrste in tipa tal. Začetek namakanja določimo s pomočjo merilcev vlage v tleh ali s praktičnim »prstnim« preizkusom na podlagi lastnih opazovanj in izkušenj pri namakanju. S površinskim kapljičnim namakanjem je pridelek paradižnika večji za 30 do 35 %, s subirigacijo (kapljično namakanje, kjer so cevi zakopane v zemlji) od 43 do 47 %.

KUMARE (BUČEVKE)

Kumare imajo zelo plitev koreninski sistem, zato so izjemno občutljive na pomanjkanje vode v tleh. Najobčutljivejše obdobje je cvetenje kumar in faza nastavka plodov. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za kumare je potrebno vzdrževati nivo vlage na 65 do 75 % poljske kapacitete. Kumare potrebujejo tudi sorazmerno visoko zračno vlago (70 - 90 %). Če je vlage v tleh dovolj, so kumare odpornejše na nižjo stopnjo relativne zračne vlage. Kumare namakamo izključno s kapljičnim sistemom, ker so kumare zelo občutljive na pojav bolezni in ker lahko s kapljičnim namakanjem skoraj dnevno nadoknadimo primanjkljaj vode v tleh. Kapljično namakanje pomeni višji pridelek, manjšo porabo vode in energije ter boljšo kakovost pridelka. Zadostna in enakomerna oskrba z vodo je bistvena za doseganje dobrega in kakovostnega pridelka kumar. Namakamo pretežno s kapljičnim sistemom in to globoko in redno. Prekomerno namakanje poveča tveganje za bolezni kumar in zmanjša kakovost plodov. Kumare zahtevajo bogata, topla in strukturirana tla, da lahko hitro razvijejo koreninski sistem, ki prodira globoko v tla, da bodo rastline lažje prenašale sušo. Tedenska norma namakanja naj bi znašala od 25 do 50 mm. Temperatura vode za namakanje ne sme biti nižja od 18 °C.

Slika 2: Kapljični sistem namakanja v pridelavi dinje

KROMPIR

Urnik namakanja krompirja je pri lažjih tleh 1 - 2 dni, pri težjih 3 - 4 dni. V primeru pomanjkanja vode ima krompir manjše in lažje gomolje, gomolji so slabše kvalitete. Voda za namakanje ne sme biti premrzla, da ne ohladi zemlje pod optimalno temperaturo 15 -18°C. Pridelki krompirja so pri nas z namakanjem višji za 20 – 30 % v povprečno sušnih letih in več kot 50 % višji v zelo sušnih letih. Krompir ne prenaša dobro visoke vlage v tleh in tudi ne v zraku. Suša in obilno gnojenje izzoveta preraščanje gomoljev, oziroma iz spečih očes rastejo novi gomolji; pri formiranih gomoljih se debeli lupina in pri nastopu vlažnega vremena krompir nima kam odlagati škrob, zato se formirajo novi, manjši gomoljčki na gomoljih krompirja, kar slabo vpliva na kakovost in obliko pridelka krompirja.

Zelo pomembno je, da ves čas pridelave skrbimo za zadosten vnos organske snovi v tla, tako pri osnovnem gnojenju pred presajenjem sadik, kot tudi v času dognojevanja sadik zelenjadnic pred  prvim in drugim okopavanjem oziroma rahljanjem medvrstnega prostora. Zadovoljive količine humusa v tleh namreč zelo ugodno delujejo na strukturo tal, na zračnost v tleh, na razvoj koreninskega sistema rastlin, bolje se veže voda v tleh, hranila se bolje vežejo na strukturne skupke in se počasi sproščajo ter jih rastline nemoteno črpajo preko celega razvojnega ciklusa.

ČEBULA

Faze rasti in razvoja čebule so naslednje: 1. faza je začetna in traja 15 dni, 2. faza je vegetativna in traja do 30 dni, 3. faza je generativna in traja do 100 dni ter 4. faza, ki je faza zorenja pa 40 dni. Čebula je najbolj občutljiva na pomanjkanje vode v fazi formiranja in hitre rasti čebulic, to je od 50 do 70 dni po sajenju čebulčka. Tudi začetna faza je dokaj občutljiva na pomanjkanje vlage, a takrat je običajno v naših razmerah še dovolj vlage v tleh. Manj občutljivi obdobji glede vlage v tleh sta vegetativna faza rasti in obdobje zorenja čebulic.

Čebula zahteva redno in zmerno namakanje, običajno je za naše razmere primerno namakanje na 2 do 4 dni, odvisno od tal in vremenskih razmer. Z namakanjem čebule moramo prenehati vsaj 15 - 20 dni pred pobiranjem pridelka. Pravočasno namakanje preprečuje pokanje čebulic. Načrtovanje in izvedba namakanja čebule odločilno vplivata na visok in kakovosten pridelek čebule, oblike čebulic ter sposobnost skladiščenja čebule. Prekomerno namakanje povzroča erozijo tal, bolezni, slabšo skladiščno sposobnost čebule, dodatne stroške za porabo vode in energije, izpiranje hranil in povečanje potreb rastlin po dušiku.

KORENJE

Korenje se namaka pogosto preko razpršilcev pri nizkem tlaku. Poskrbeti moramo za uravnoteženo namakanje. Le za uravnoteženim namakanjem rastlin lahko zagotovimo redne in kakovostne pridelke. Ob pomanjkanju vlage korenček slabše in neenakomerno kali. Če primanjkuje vlage že v zimskem času namočimo korenček z obrokom 20 do 30 mm. Potem mora biti korenček stalno dobro preskrbljen z vodo v fazah debelitve in rasti korena, manj namakamo v zadnji fazi pred spravilom pridelka. Korenček mora rasti hitro in brez prekinitev. Če je vode preveč v zadnji ali predhodnih fazah, koreni pokajo, ponovno se začne rast listov, kar zmanjša velikost korenov, vsebnost sladkorja in karotenov. Poveča se tudi tveganje za bolezni.

SOLATA

Namakanje solate (tudi blitve, špinače, radiča,…) se priporoča s pomočjo kapljičnih sistemov namakanja ali pa, v kolikor pridelujemo rezivko, s pomočjo mikro razpršilcev. Pomemben čas za namakanje je do ukoreninjanja sadik in tudi ves čas rastne dobe morajo biti tla v pridelavi solatnic enakomerno in uravnoteženo namočena. Pri pridelavi solate na prostem pa je namakanje  odvisno od padavin in tudi drugih faktorjev: tipa tal, priprave zemljišča, poljske kapacitete tal za vodo, izhlapevanja, pokritosti tal (uporaba zastirk), zračne vlage, intenzivnosti vetrov, prisotnosti oblakov,…….Solata zahteva od 230 do 350 mm vode, odvisno od klimatskih razmer. Stalna oskrba z vodo je ključna za dober pridelek solate. Takoj, ko se izsuši zgornjih pet centimetrov tal, pričnemo z namakanjem solate. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal. Za solato je zaradi plitvega koreninskega sistema potrebno vzdrževati nivo vlage na 80 do 90 % poljske kapacitete. Solata mora imeti stalno zmerno vlažna tla predvsem pri setvi ali po presajanju sadik ter v fazi formiranja glavic, če gre za glavnato solato, previdni moramo biti v zadnji fazi pred spravilom. Prekomerno namakanje poveča tveganje za bolezni solate. Pri pridelavi solate na lahkih tleh je potrebno solato namakati praktično vsak dan, na težjih tleh na 2 - 3 dni.

FIŽOL

Fižol ima tri pomembne faze rasti, ko je potreba po vodi večja, to je začetek cvetenja, dva do tri tedne kasneje, pri formiranju strokov in največ pri formiranju zrnja. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem, v času med cvetenjem pa pazimo, da ne namakamo po rastlinah. Primeren je kapljični sistem namakanja. Potreba po vodi je torej odvisna od intenzivnosti rasti, v začetni fazi so potrebe manjše, čeprav je potrebno dovolj vlage že za samo kaljenje, v nasprotnem se deformirajo generativni deli kalečega zrna, kar vpliva na manjši nastavek cvetov. Zalivamo, če so takrat visoke temperature in veliko vetra, ki izsuši vrhnjo plast. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za gojenje fižola je optimalna vlaga od 60 do 75 % poljske kapacitete tal za vlago, optimalna zračna vlažnost pa 65 do 80 % relativne vlage zraka Za dobre pridelke mora biti v tleh vedno na razpolago med 70 in 90 % poljske kapacitete za vodo. Če vlažnost tal pade pod 60 % kapacitete tal za vodo, odpadejo cvetovi in mlado stročje.

ZELJE (KAPUSNICE)

Te namakamo preko razpršilcev, lahko pa tudi preko kapljičnih sistemov namakanja, kar je še bolj priporočljivo, saj na ta način lahko bistveno zmanjšamo omočenost listov in s tem tudi pojav prvih znakov bolezni. Zelje je najbolj občutljivo na pomanjkanje vlage v tleh po presajanju in ves čas tvorjenja in polnjenja glav. Večje količine vode so potrebne do pričetka formiranja glavic, kasneje pa nekoliko nižje. Pogoste so izgube pridelka že ob presajanju, ko zaradi suše in vročine mnogi pridelovalci čakajo na prvi dež za presajanje, ne glede na to, da so sadike že primerne. Presajanje prestarih sadik kapusnic pomeni ob vseh nadaljnjih pravilnih agrotehničnih ukrepih za 10 % in več nižji pridelek. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za zelje s kratko in srednje dolgo vegetacijsko dobo je potrebno vzdrževati nivo vlage na 60 do 70 % poljske kapacitete, za pozne sorte pa 70 do 80 %. Med oblikovanjem glave, ko zelje začne liste zavijati v glavo, potrebuje zelje tudi 85 do 90 % relativne zračne vlage. Zato zelje namakamo z razpršilci, tako povečamo tudi zračno vlago. Zadostna in enakomerna oskrba z vodo je bistvena za doseganje obilnih pridelkov pa tudi za intenziven razvoj. Če suša traja dalj časa, začno spodnji listi odmirati. Po presajanju sadik se namoči zelje z obrokom 15 do 30 mm. Po tem se počaka 10 do 15 dni, da se sadika dobro ukorenini. Zelje namakamo pri ranih sortah na 15 dni, pri poznih sortah na okrog 10 dni, odvisno od sorte zelja, talnih lastnosti in vremenskih razmer. Prenizka vlažnost tal vpliva na počasnost formiranja glav, ki ostanejo manjše in mehkejše. Če so tla suha, potem pa se jih obilno namoči, pride do pokanja glavic zelja, ki so slabše kakovosti in imajo nižjo tržno ceno. Zelje običajno namakamo od 3 do 8 krat v sezoni, odvisno od količine in razporeda padavin.

ŠPARGELJ

1. APRIL – MAJ: le interventno, če je skrajno potrebno, v primeru, če nastopijo daljša obdobja brez padavin.
2. JUNIJ: po končanem pobiranju špargljevih poganjkov, ko so rastline visoke 60 – 80 cm namakamo večkrat, kar je odvisno od količine padavin v tem obdobju.
3. JULIJ – AVGUST – SEPTEMBER: priporočila za peščena tla: 200 – 250 m3 vode /ha.
4. Okvirna dnevna potreba po vodi je 3 – 4 mm na dan.

PRIMER za hiter izračun:

• Peščena tla, 4 mm dnevno,
• Potrebe za ta tip tal: 200 – 250 m3 vode /ha = 20 – 25 mm,
• Čas namakanja (20 – 25):4 = 5 – 6 dni. Torej na 5 – 6 dni namočimo tla s 4 mm vode in dobimo porabo: 40 m3 vode/ha x 6 = 240 m3 vode /ha.

Slika 3: Namakanje špargljevih nasadov preko razpršilcev

Jana Bolčič, univ. dipl. inž. kmetijstva

in

Adam Raspor, univ. dipl. inž. zootehnike

VIRI:

Kapusnice (Černe, M., Ljubljana 1998).

Tehnologija pridelave zelja (KGZS, Ljubljana 2018).

Zelenjavni vrt (Pušenjak, M., Kmečki glas, Ljubljana 2018).

Tehnološka navodila za pridelavo fižola (KGZS, Ljubljana 2018).

Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave (MKGP, Ljubljana 2021).