ARTIČOKA - Cynara scolymus L.

Pri artičoki uživamo mesnata cvetišča. Rastlina spada v družino košaric. Najpomembnejša zdravilna učinkovina v artičoki je cinarin, ki ugodno vpliva na pomlajevanje celic, varuje jetra in pospešuje izločanje žolča iz jeter. Grenčina cinarin znižuje tudi količino holesterola v krvi in preprečuje nastanek žolčnih kamnov. Artičoke so bogate z vitamini (karotin, vitamina B in C), z minerali (železo, magnezij). Uživanje artičok uravnava tudi sladkor v krvi. Artičokine srčke lahko vlagamo v kakovostno oljčno olje. Vsebnost vitaminov v vloženih artičokinih srčkih je sicer zmanjšana, medtem ko je količina preventivne zdravilne učinkovine cinarin, nespremenjena. Podobna rastlina, tudi iz iste družine košaric je kardij, pri katerem pa uživamo odebeljena obeljena stebla. Stebla očistimo, operemo pod tekočo vodo in jih lahko pripravimo na različne načine. Najbolj okusna so, če jih pripravimo kot gratinirana, lahko pa iz njih pripravimo tudi okusne zelenjavne juhe.

Je kulturna rastlina, ki so jo poznale že stare civilizacije. Pridelovali so jo že Egipčani in Rimljani. Danes jo pridelujemo v toplotno ugodnih klimatskih razmerah. Ne prenese namreč nizkih temperatur. Nevarne so že temperature okrog – 3° C.

Je izredno okusna delikatesna vrtnina ali kar zdravilna rastlina. Spodbuja namreč delovanje jeter, ledvic in izločanje žolča iz žolčnika v črevesje. Žolč se tako redči in zmanjša se možnost za nastanek kamnov ali peska v žolčnem mehurju. Znižuje holesterol v krvi in čisti strupe iz telesa. Liste artičoke Cynara scolymus L. posušimo in jih uporabljamo za pripravo zdravilnih čajev.

Uživamo okusna mesnato sočna socvetja, ki jih lahko pripravljamo na več načinov. Artičokina sočna socvetja lahko pečemo, cvremo, kuhamo, polnimo z različnimi nadevi in kuhamo z dodatkom oljčnega olja. Serviramo jih lahko z različnimi paradižnikovimi  omakami in prelivi.

Steblo sočnih socvetij lahko blanširamo v juhah in enolončnicah. Mesnata srčka sočnih socvetij lahko tudi vlagamo v oljčno olje in jih uporabljamo kot prilogo k drugim jedem.

Artičoka je večletna rastlina in ne prenese nizkih temperatur. V letu 1996, ko je bila huda pozeba, so bili mladi nasadi artičoke na obalnem območju povsem uničeni. Na istih tleh jo lahko vzgajamo od 5 - 7 let. Razvije zelo dober koreninski sistem ali rizom. Rastlina uspeva v obliki razvejanega grma. Formira velike, narezane in srebrno zelene liste. Odvisno od sorte formira grme do višine 1,0 - 1,5 m. V slovenskem Primorju jo gojimo na manjših površinah, na izredno ugodnih mikroklimatskih legah zaradi nevarnosti vpliva nizkih temperatur na rastlino. Prenese le do – 3°C. Običajno pa gojimo artičoko kar v neposredni bližini hiše, na južnih  terasah, kjer nam za gospodinjstvo zadostuje že nekaj močno razvitih rastlin za uporabo sočnih socvetij v lastni kuhinji. Je tudi zelo dekorativna rastlina.

Najbolj pogosto jo razmnožujemo vegetativno s pomočjo novih poganjkov, ki jih rastlina  formira vsako leto. Vegetativni način razmnoževanja je tudi boljši, ker lahko odbiramo nove rastline iz bolje razvitih grmov, ki nam dajejo dober pridelek in velike sočne cvetne popke. Torej na vegetativni način lažje prenašamo vse dobre lastnosti rastlin na potomce rastlin. Vegetativni način razmnoževanja običajno vršimo v jesenskem času, lahko pa tudi zgodaj spomladi. Ob sajenju  v sadilno jamo obvezno dodamo organsko snov, tako da ima mlada rastlina vse pogoje za dober začetek rasti.

Pri generativnem načinu razmnoževanja pa si moramo sadike sami vzgojiti  iz semena.

Artičokini koški

Rastni pogoji

Optimalna temperatura za vzgojo artičoke v toplem podnebju je 20 o C. Zahteva bogata, plodna, dobro odcedna tla. Suše ne prenaša, zato moramo poskrbeti za redno namakanje rastlin. Zelo dobro reagira na gnojenje z organskimi gnojili, s katerimi vzdržujemo rahla, humusna tla, bogata na mineralih dostopnih rastlini. S tem omogočimo zdrav razvoj rastlin, ker zmanjšamo tudi možnost za prisotnost bolezni ali napada škodljivcev.   

Naprava nasada

Za pripravo manjšega nasada tla predhodno globoko obdelamo (rigolamo na globino 60 cm), da zagotovimo prostor za dober razvoj korenin in koreninskega sistema, kar je pogoj za dobro prehranjenost rastline z mineralnimi snovmi in vodo. Že pri pripravi nasada je idealno, če pognojimo z organskimi gnojili, kar seveda ugodno vpliva na ustrezno strukturo tal, na vsebnost humusa v tleh in na živahno dejavnost mikroorganizmov v tleh.

Artičoka potrebuje veliko hranil za uspešen razvoj. Gnojimo z organskimi gnojili. Potrebe po hranilih so naslednje:150 kg dušika, 200 kg fosforja in 300 kg kalija. To so seveda količine hranil, ki so potrebne v primeru zasaditve večjega nasada.

Pri vzdrževanju nasada vsako pomlad ponovno dognojimo z organskimi gnojili, tako da zagotovimo dobro prehranjenost rastlin. 

Vegetativno razmnožujemo artičoko na našem območju  konec avgusta ali v začetku septembra. Matična, vsaj tri leta stara rastlina na podzemnem delu ali rizomu formira več stranskih poganjkov,  ki jih izrežemo skupaj s korenino. Na vsaki matični rastlini pa pustimo le tri glavne poganjke. S tem poskrbimo za dobro rast in razvoj sočnih cvetnih popkov.

Nove rastline, ki smo jih izrezali od matične rastline za nadaljnje razmnoževanje morajo imeti do pet razvitih pravih listov in del korenine. Po presajanju poskrbimo za takojšnjo nego pri vzgoji novih rastlin, da se čim hitreje in dobro ukoreninijo. Že predhodno je pomembno, da izberemo najbolj rodne matične rastline z dobrimi lastnostmi. Ob sadiki pustimo plitvo jamico, da lažje izvajamo namakanje na novo posajenih rastlin.   

Sadimo na medvrstne razdalje 120 – 150 cm x 80 – 100 cm v vrsti, odvisno od bujnosti posameznih sort artičok in seveda od širine strojnih priključkov, ki jih imamo na razpolago.

Artičoka je tudi dekorativna rastlina

Vzdrževanje nasada

Med letom večkrat plitvo okopljemo in tudi zagrnemo sadike z zemljo. Od starejših rastlin pobiramo  v naslednjem letu  cvetne popke (najprej večje glavne cvetne popke potem pa še manjše stranske cvetne popke). Cvetne popke pobiramo v naslednjem letu od maja do junija, na zgodnjih terasah pa lahko še nekoliko prej. Artičoke namakamo v povprečju na 8 - 10 dni.

Pobiranje mesnato sočnih popkov

Cvetne popke pobiramo, ko se zunanji listi oddvojijo od srednjih listov. Odrežemo še 15 - 20 cm dolgo steblo, da cvetni popki prehitro ne ovenejo. V posodo nalijemo nekaj cm vode in vanjo položimo šopke s cvetnimi popki. Podobno pripravimo za trženje tudi šopke s špargljevimi poganjki, da nam prehitro ne venejo in ostanejo dalj časa sveži.

Pred zimo prikrajšamo rastline do višine 30 cm in jih zaščitimo pred mrazom.

Na rastlino običajno poberemo 2 - 3 glavne cvetne popke, preostali popki pa so manjši (4 - 10).

Uporaba v kulinariki

Iz očiščenih artičokinih cvetnih popkov lahko pripravljamo okusne omake, ki jih ponudimo skupaj s testeninami. Lahko jih dušimo in ponudimo kot prilogo. Srčke mladih cvetnih popkov lahko narežemo na drobno in jih vmešamo v hladne solate ali pa jih ponudimo z limoninim sokom.

Artičoke lahko tudi vlagamo na več načinov. Očistimo zunanje, trše liste in jih operemo ter blanširamo in jih zložimo v kozarce, nakar jih zalijemo z oljčnim oljem. Pri pripravi jedi iz artičok vedno uporabljamo limonin sok, da preprečimo oksidacijo cvetih popkov.

Praznik artičok v Strunjanu

Pripravila:

Jana Bolčič, univ.dipl.ing.agr. specialistka za zelenjadarstvo