PRIDELOVANJE AJDE (Fagopyrum aesculentum)

Ima kratko rastno dobo od 70 do 90 dni in je zato primerna za setev kot naknadni ali strniščni posevek po zgodnjem krompirju in ječmenu. Seme kali pri minimalni temperaturi 5oC, rastline vznikajo pri temperaturi 7 – 8 oC. Pri temperaturi -2 oC rastline zmrznejo. Najugodnejša toplota za rast ajde je 13 – 26 oC. Na temperaturi nad 30 oC se rast ajde upočasni in nastavlja manj cvetnih nastavkov. Ajda ima kar velike potrebe po zračni in talni vlagi posebej v času cvetenja, oploditve in nalivanja zrnja. Pomanjkanje vlage v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov in zrna se slabše polnijo. Zrnje ajde ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Priprava tal:

Za tla je razmeroma zahtevna in ne mara pretežkih nestrukturnih tal. Zaradi občutljivosti na herbicide, jo sejemo na razmeroma nezapleveljene njive brez koreninskih plevelov in brez ostankov herbicidov v tleh. Po spravilu žita ali travnika je potrebno plitvo oranje, po spravilu krompirja pa setvišče pripravimo le s krožno brano oz. predsetvenikom.

Čas setve:

Najugodnejša temperatura za setev ajde je, ko se tla segrejejo na 8 – 10 oC. Ajdo lahko sejemo kot glavni posevek od aprila naprej, kot naknadni posevek po prvi košnji prezimnih krmnih dosevkov v maju in kot strniščni dosevek po spravilu zgodnjega krompirja in po zgodnji žetvi ječmena, pa vse do konec julija po žetvi pšenice.

Na Krasu in povsod, kjer je močna poletna suša, je potrebno posejati ajdo dovolj zgodaj, da cveti in že delno napolni zrnje do nastopa najhujše suše. Priporočamo setev ajde spomladi koncem maja kot glavni posevek ali najkasneje kot naknadni posevek v začetka junija.  Ranejša kot je setev ajde spomladi v maju, višja zraste (tudi do 1,5 m) in zelo neenakomerno zori (pocvita), zato je težko določiti optimalen čas žetve.

Gnojenje:

Ajda je ima majhne potrebe po hranilih. Zelo dobro izkorišča fosfor iz težko dostopnih fosfatov v tleh. S hlevskim gnojem gnojimo le predposevkom, pred setvijo na slabo založenih tleh gnojimo z mineralnimi gnojili in to: 40 – 70 kg/ha dušika, 40 – 80 kg/ha fosforja in 40 – 60 kg/ha kalija (npr. 250–350 kg/ha NPK 15:15:15). V ekološki pridelavi gnojimo z dovoljenimi organsko-mineralnimi gnojili. Gnojenje s preveč dušika, podaljša čas rasti do cvetenja. Na bolje založenih tleh gnojimo manj, dognojevanje pa običajno ni potrebno.

Setev  in količina semena:

Sejemo jo lahko z žitno sejalnico v vrste na 12,5 cm, na globino 2 – 6 cm, lahko pa tudi napočez s trosilnikom za mineralna gnojila ali ročno, pri čemer je potrebno seme zabranati. V sušnejših razmerah se priporoča valjanje takoj po setvi.

Sejemo 400 kaljivih zrn na m2  - 60 – 90 kg semena /ha. Pri nas sta na voljo sorti Darja in Siva. Za sušnejša območja je primernejša sorta Darja.

Oskrba:

Ob cvetenju je pomembno dopolnilno opraševanje za boljšo oploditev in večji pridelek, zato pripeljemo na pašo čebele, saj je ajda tudi odlična čebelja paša. Kmetom priporočamo pridelovanje v sodelovanju s čebelarji v obojestransko korist.

V primeru zapleveljenosti plevele odstranimo ročno ali s košnjo) preden semenijo. Posebej moramo biti pozorni na strupene zeli (npr. navadni kristavec - Datura stramonium), saj so pogosti umiki ajdove moke s trga ravno zaradi zastrupitev s to strupeno rastlino, ki ima seme podobno kot ajda in zori v času žetve.                                                                                       

Žetev ajde:

Najprimernejši čas za žetev je, ko dobi 2/3 zrnja sivo barvo oz. potemni. Ker se zrnje precej osipa, so za žetev primernejši kombajni s podaljšano mizo, kot pri žetvi oljne ogrščice. Pri tem moramo hitrost vrtenja mlatilnega bobna nekoliko zmanjšati, to je na 600 do 700 vrtljajev na minuto, nastavimo tudi razdaljo med bobnom in košaro, ter povečamo pretok zraka. Pred mletjem zrnje ajde obvezo dobro prečistimo.

OPISI SORT AJDE

V letu 2012 so bile v sortno listo vpisane štiri sorte ajde, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za trženje: DARJA, BAMBY, ČEBELICA, ČRNA GORENJSKA. Prideluje se tudi SIVA, ki podstavlja domače populacije ajde z Dolenjske, poleg nje pa še nekatere druge avtohtone populacije ajde.

V okviru podukrepa KOP Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort (SOR) se lahko pridelujejo: Darja, Siva, Črna gorenjska, Čebelica. Večjo medovitost opažamo pri sortah Bamby, Čebelica in Črna gorenjska.

DARJA:

Sorta Darja je nastala s križanjem izbrank črne ajde in sort ajde ruskega izvora. Cvetovi so bele barve. Semena so temnorjave barve in nekoliko večja. Rastline so nedeterminantne (cvetoči poganjki se oblikujejo na stranskih brstih, medtem ko glavni poganjek neomejeno raste naprej). Posamezne rastline se med seboj razlikujejo po višini rasti. Darja je precej odporne na sušo in visoke temperature, vendar nekoliko manj kot Čebelica. Odporna je na poleganje, občutljiva pa je na nizke temperature. Primerna je za setev v okolici Ljubljane in nižinskih območjih Štajerske.

BAMBY:

Je avstrijska diploidna sorta. Začne zgodaj cveteti. Njeni cvetovi so rožnati. Rastline so srednje visoke, socvetja so srednje velika. Zrnje je srednjerjavo obarvano. Sorta bamby je izredno medovita.

ČEBELICA:

Sorta Čebelica je avtohtona sorta, ki izvira z območja Gorenjske. Rastlina zgodaj cveti. Posamezne rastline se med seboj razlikujejo po višini rasti (zraste do 70 cm). Cvetovi v socvetju so bele barve, na spodnji strani rahlo rožnati. Zrnje je svetlo do temno rjavo z rahlim temnejšim vzorcem in srednje veliko. Zrnje postopoma dozoreva, požeti pa ga je potrebno pred prvo slano. Prideluje se predvsem za predelavo v moko in kašo. Sorta Čebelica je zelo odporna proti suši in poleganju, zaradi česar daje v sušnih letih večji pridelek kot ostale sorte. Je zelo medovita rastlina in ob primerni oskrbi nudi ustrezno čebeljo pašo v poletnih mesecih.

ČRNA GORENJSKA:

Avtohtona sorta z območja Gorenjske. Rastlina je srednje velika. Socvetje je srednje veliko, cvet je močno obarvan z rdečo barvo. Obarvanost popka z rdečo barvo je močna. Rastlina cveti srednje zgodaj. Barva zrna je temno rjava. Zelo dobro medi.

SIVA DOLENJSKA:

Nastala je s selekcijo iz domačih populacij sive ajde na Dolenjskem. Ima determinantno rast in zato je odpornejša na poleganje. Ker imajo rastline genetsko determiniran zaključek rasti, manj pocvitajo in semena enakomerno dozorevajo, kar zelo ugodno vpliva na spravilo posevka. Semena Sive so srednje velika, dobro napolnjena, luska je nežna, svetlo sive (srebrnkaste) barve, pogosto z manjšimi temnimi prižami. Cveti belo, včasih je opazen rahlo rožnat odtenek. Siva daje visoke pridelke (do 1.500 kg/ha). Slabše je odporna na sušo in visoke temperature.    

Pripravila: Anka Poženel, svetovalka specialistka za poljedelstvo