KOMPOSTIRANJE

Skrb za mikrobiološko aktivna tla je izrednega pomena, še posebej v pridelavi zelenjadnic. S kompostiranjem si pridelamo tako potrebno organsko snov, ki jo nato vnašamo v tla. Tla bogata s humusom omogočajo dobro rast in razvoj rastlin ter nudijo zaščito le-tem pred klimatskimi spremembami (dolga deževna obdobja, daljša sušna obdobja,…).

Izbira lege in postavitev

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, ki je zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Kompostnik postavimo tako, da ima neposreden stik z zemljo in je z vseh strani dobro prezračen. Postavimo ga tako, da ne moti sosedov zaradi morebitnih neprijetnih vonjav, ki se lahko razvijejo v različnih fazah kompostiranja  Ta osnovna izbira lege velja za vse tipe kompostnikov (leseni, plastični,…).

Spodnjo plast sestavimo iz drobnih in razrezanih vej, drobnih ostankov lesa in listja. Ta plast (FAZA 1) mora biti dovolj zračna in debelina te spodnje plasti je 15 – 25 cm. Na splošno je dobro, da oblikujemo tanjše plasti zelo različnih organskih materialov. Pomembno je, da so vse organske snovi, s katerimi plastimo kompostni kup čim bolj drobno razrezane in raztrgane, ker se bo na ta način hitro povečevala prisotnost mikroorganizmov. Tako zagotovimo dobre pogoje za učinkovito delovanje tako aerobnih, anaerobnih kot nevtralnih mikroorganizmov. Za optimalne razkrojne procese, ki potekajo v kompostnem kupu, je pomembna zadostna količina kisika. To pa dosežemo ravno s pravilnim oblikovanjem plasti suhega strukturnega materiala (veje, zeleni obrez,…) in vlažnega materiala (trava, kuhinjski odpadki,…), ki jih vedno med seboj mešamo.  Kuhinjske odpadke in ostanke hrane moramo takoj prekriti z listjem, zemljo in travo ali pa jih plitvo zadelamo v kompostni kup. To pa zato, da preprečimo neprijetne vonjave. Na ta način tudi poskrbimo, da ne privabljamo miši, podgan in ptičev. Plast organskih odpadkov (FAZA 2) naj bo debela le 10 – 15 cm. Faza (FAZA 3) vrtne zemlje in trave ter hlevskega gnoja naj bo debela le 2 – 3 cm. Vse nadaljnje faze (FAZA 4, 5, 6,…) izmenično oblikujemo. Torej izmenično oblikujemo plast z organskimi odpadki s plastjo vrtne zemlje, trave in hlevskega gnoja do vrha kompostnega kupa v kompostniku. Organskih odpadkov ne tlačimo. Kompostna masa se ne sme izsušiti niti prepojiti z vodo. Če ima kompost vonj po amonijaku, vsebuje preveč dušika, če pa ima vonj po gnilih jajcih ima premalo zraka. Če je kislost v kompostu prevelika, lahko dodamo apno, ker bodo mikroorganizmi v alkalnih pogojih bolj učinkoviti.

Proces kompostiranja

V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 – 60 o C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. Zato je v času daljše poletne suše priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je kompostni kup v kompostniku poln, oziroma vsaj pol leta star, ga preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. 

Zrel kompost presejemo skozi fino sito z odprtinami 15 – 20 cm in ga uporabimo pri pripravi gredic na vrtu. Grobi preostanek komposta pa lahko uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin ter lončnic. Kompost običajno raztresemo po površini in ga plitvo zamešamo v zemljo. Lahko pa ga uporabimo tudi pri dognojevanju vrtnin. Z rednim vnosom komposta v tla poskrbimo za dobro vzdrževanje in ohranjanje strukture tal, za boljše zadrževanje vlage v tleh, za boljšo prezračenost tal, za večjo akumulacijo toplote v tleh in za večjo prisotnost življenja v tleh. V takih tleh se hranila bolje vežejo na strukturne skupke in so dalj časa dostopna rastlinam v vseh fazah rasti in razvoja. Pa tudi voda se bistveno bolje veže in zadržuje v tleh bogatih s humusom. V zdravih tleh si lahko pridelamo zdrave rastline s plodovi polnejšega in tipičnega okusa.

Zanimivo je, da je v 8 tonah komposta 144 – 168 kg N, 60 – 88 kg P205, 109 – 170 kg K20 in 1200 kg trajnega humusa. S takim odmerkom komposta pokrijemo potrebe po glavnih hranilih v zmerno intenzivnem poljedelskem kolobarju. Kompost veže C in gradi tla. S kompostom lahko tudi nadomeščamo z razgradnjo in z erozijo izgubljeno zemljo. Pri letnem odmerku 8 ton komposta na hektar (kolikor je v slovenski uredbi dovoljeno) v 10 letih povečamo volumen tal za ca. 3 mm oz. 42 ton/ha!

Pripravila:

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo,  Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica