POMEN POSAMEZNIH HRANIL V PREHRANI RASTLIN

Za rast in razvoj rastlin je najbolj pomembna uravnotežena prisotnost tako makro kot mikro hranil v tleh (C – razred). Podlaga za načrtovano gnojenje in dognojevanje rastlin pa je analiza tal, ki nam pokaže dostopnost hranil v tleh. Na podlagi analize tal lahko s pomočjo programa za načrtovanje gnojenja strokovno pripravimo gnojilni načrt za gnojenje in dognojevanje rastlin v različnih fazah rasti. Dovolj visok odstotek organske snovi v tleh pozitivno vpliva na vezavo hranil in vode na strukturne delce in je tako dostop vode in hranil boljši v različnih fazah rasti naših rastlin.

DUŠIK – igra pomembno vlogo v rasti in razvoju vegetativnega dela rastline. Pri gnojenju in dognojevanju rastlin je pomembno, da ga razdelimo na več manjših obrokov, predvsem zaradi nevarnosti kopičenja nitratov v listnati zelenjavi. Rastline potrebujejo dušik, da tvorijo aminokisline, ki so pomembne za sintezo beljakovin. Beljakovine so odgovorne za sintezo DNK genetskega materiala, ki so potrebne za rast in razvoj rastlin. Beljakovine zagotavljajo strukturno podporo v celičnih stenah in so sestavni del transporta hranil in encimskih reakcij. Pri pomanjkanju dušika listi kulturnih rastlin porumenijo.
 

Preglednica: Mejne vsebnosti nitrata v listnati zelenjavi

Vir: Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. december 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.

FOSFOR – je pomemben element za bujen razvoj koreninskega sistema, za uspešno cvetenje in za uspešno oplodnjo in razvoj plodičev. Pomanjkanje fosforja se običajno pokaže v nekoliko rahlo vijolično obarvanih listih. Je ključen element za fotosintezo in rast rastlin.

KALIJ – je pomemben element za sintezo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Potreben je tudi za pravilno delovanje klorofila in drugih encimov, ki sodelujejo pri procesu fotosinteze. Je makro hranilo, ki ga zelenjadnice potrebujejo v količinah, ki so primerljive z dušikom. Pomanjkanje kalija predstavlja otežen sprejem dušika in vode. Rastline so pri pomanjkanju kalija občutljive na različne bolezni in imajo slabšo rast in razvoj. Kalij se v tleh, podobno kot fosfor, le počasi sprošča. V osnovnem gnojenju ga običajno dodajamo v obliki kalijevega sulfata. Pomanjkanje kalija se na listih zelenjadnic pokaže v razbarvanju listnih robov, ki iz rumene barve preide v rjavo barvo. Pomanjkanje kalija se kaže tudi kot manjša odpornost na sušo, mraz in glivične bolezni. Preveč kalija v tleh pa predstavlja otežen dostop kalcija in magnezija.

Pomanjkanje kalija na robovih listov paradižnika

ŽVEPLO – je bistvenega pomena za tvorbo določenih aminokislin. Je pomembno makro hranilo. Pomemben element je tudi pri tvorbi številnih encimov in klorofila. Pomanjkanje žvepla se kaže v rahlem razbarvanju listov, ki se prične na listnem robu.

Pomanjkanje žvepla – razbarvani robovi listov

ŽELEZO – rastline ga kot mikro hranilo izkoriščajo v največjih količinah. Deluje kot katalizator za nastanek klorofila. Železo je pomembno tudi pri številnih encimskih procesih. Rastline lahko koristijo le topne oblike železa. Železo pa je najbolj topno pri nizkih pH – jih. To pomeni, da bomo v tleh z visokimi pH - ji imeli težave pri prehodu železa v rastlino. Pomanjkanje železa se kaže v intenzivnem razbarvanju mladih listov, kar je še posebej opazno v spomladanskem obdobju. Pomanjkanje se pojavi kot kloroza ali pa kot počasna rast. Pomanjkanje železa zmanjšuje tudi odpornost rastlin na mraz.

KALCIJ – V karbonatnih tleh je kalcija veliko, zato priporočamo foliarno aplikacijo. V situaciji, ko imamo visoko vsebnost kalcija v tleh in visok pH, je otežen tudi dostop ostalih pomembnih hranil za rastline. Pomanjkanje kalcija pa se najbolj pokaže na plodovih pri plodovkah, ko se na spodnjem delu plodov pojavi črna vdrta pega. Zelo pomembno je uravnoteženo namakanje rastlin. V poletnem času pri visokih temperaturah je mobilnost kalcija zmanjšana, zato je uravnoteženo namakanje še toliko bolj pomembno. Kalcij je potreben za prenos hranil, za strukturno podporo, delovanje encimov in delitev celic, kar se odraža na celičnih stenah v plodovih. Plodovi pri ustrezni oskrbi s kalcijem so tudi bolj trpežni v postopkih skladiščenja in trženja. Pomanjkanje kalcija se kaže kot počasna rast rastlin ali kot pojav črnih pik na listih.

Pomanjkanje kalcija

BOR – Bor igra pomembno vlogo pri številnih funkcijah v rastlinah. Pomemben je za hormonsko aktivnost  v rastlinah, za transport hranil, za boljši sprejem kalcija in za boljše cvetenje. Pomanjkanje bora je povezano z manjšo količino cvetnega prahu, deformacijo vršičkov in poškodbami konic korenin. Zelo je razširjeno v bazičnih tleh, kjer je izkoristek bora zelo nizek. Tipičen primer pomanjkanja bora je gnitje cvetače, brokolija ali »romanesca«. Pomanjkanje bora se lahko pokaže v odpadanju cvetov, listi postanejo drobljivi, debelejši in bolj zviti. Pri gnojenju z borom moramo biti previdni, saj že rahlo povečane količine tega mikroelementa lahko poškodujejo rastline.

Pomanjkanje bora

BAKER – igra pomembno vlogo pri metabolizmu dušika in se zato običajno nahaja v bližini koreninskega sistema. Je sestavni del nekaterih encimov in encimskih reakcij. Pomanjkanje bakra se pokaže na robovih mladih listov v obliki rumeno rjavih okroglih nekroz, v venenju in sušenju cvetnih nastavkov. Manjša je tudi odpornost rastlin na patogene glive.

Pomanjkanje bakra

CINK – je potreben za tvorbo encimov in encimskih reakcij. Je pomemben element za hormonsko aktivnost, za nastanek beljakovin in uporabo ogljikovih hidratov. Pomanjkanje cinka lahko privede do pomanjkanja železa. Pomanjkanje cinka se na listih pokaže v obliki kloroze na listih, listi se slabše razvijajo in so manjši, prav tako so pa tudi krajši internodiji.

Pomanjkanje cinka

MAGNEZIJ – kot mikroelement igra pomembno vlogo v procesu fotosinteze pri tvorbi klorofila in pri razvoju semen. Potreben je za tvorbo klorofila, encimsko aktivnost in uporabo ogljikovih hidratov in maščob. Običajno ga vnašamo v tla v obliki magnezijevega sulfata. Pomanjkanje magnezija pomeni, da rastline težje prenašajo stresne situacije, kot so suša, mraz in bolezni. Pomanjkanje magnezija se na starejših listih rastlin odraža kot razbarvanje med listnimi žilami.

Pomanjkanje magnezija na listih paradižnika

MANGAN – je potreben element za fotosintezo, celično dihanje in uporabo dušika. Pomanjkanje mangana se pokaže na listih, ki postanejo beli in odpadejo. Lahko se pojavijo tudi rjavi, sivi ali črni madeži na listih. Pomanjkanje mangana je najbolj prisotno v alkalnih tleh. Odraža se tudi v nižjih pridelkih in slabši kalivosti semena.

MOLIBDEN – je pomemben element pri sintezi beljakovin. Je sestavina encima, ki pretvori dušik dostopen rastlini. Potrebujejo ga tudi bakterije, ki vežejo dušik v korenine. Pomanjkanje molibdena se kaže v prenehanju rasti in v klorotično zvitih listih. Podobni znaki se na rastlinah pojavijo tudi v primeru pomanjkanja kobalta.

SILICIJ – najdemo ga v celičnih stenah rastlin. V primeru pomanjkanja silicija so celične stene v rastlini tanke in tudi bolj propustne za insekte ter manj odporne na temperaturne spremembe.

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo,  Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Viri:

https://www.organicsnutrients.com/simptomi-pomanjkanja-hranil-pri-rastlinah/

Mihelič R. …(et. al.). 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. MKGP. Ljubljana.

Znaor D.. 1996. Ekološka poljoprivreda. Zagreb.

Marzadori C.. 1992. Microelementi in agricoltura. Edagricole – Edizioni agricole. Bologna.