NAMAKANJE ZELENJADNIC (2. del)

Zelo pomembno je, da ves čas pridelave skrbimo za zadosten vnos organske snovi v tla, tako pri osnovnem gnojenju pred presajenjem sadik, kot tudi v času dognojevanja sadik zelenjadnic pred prvim in drugim okopavanjem oziroma rahljanjem medvrstnega prostora. Zadovoljive količine humusa v tleh namreč zelo ugodno delujejo na strukturo tal, na zračnost v tleh, na razvoj koreninskega sistema rastlin, bolje se veže voda v tleh, hranila se bolje vežejo na strukturne skupke in se počasi sproščajo ter jih rastline nemoteno črpajo preko celega razvojnega ciklusa.

ČEBULA

Faze rasti in razvoja čebule so naslednje: 1. faza je začetna in traja 15 dni, 2. faza je vegetativna in traja do 30 dni, 3. faza je generativna in traja do 100 dni ter 4. faza, ki je faza zorenja pa 40 dni. Čebula je najbolj občutljiva na pomanjkanje vode v fazi formiranja in hitre rasti čebulic, to je od 50 do 70 dni po sajenju čebulčka. Tudi začetna faza je dokaj občutljiva na pomanjkanje vlage, a takrat je običajno v naših razmerah še dovolj vlage v tleh. Manj občutljivi obdobji glede vlage v tleh sta vegetativna faza rasti in obdobje zorenja čebulic.

Čebula zahteva redno in zmerno namakanje, običajno je za naše razmere primerno namakanje na 2 do 4 dni, odvisno od tal in vremenskih razmer. Z namakanjem čebule moramo prenehati vsaj 15 - 20 dni pred pobiranjem pridelka. Pravočasno namakanje preprečuje pokanje čebulic. Načrtovanje in izvedba namakanja čebule odločilno vplivata na visok in kakovosten pridelek čebule, oblike čebulic ter sposobnost skladiščenja čebule. Prekomerno namakanje povzroča erozijo tal, bolezni, slabšo skladiščno sposobnost čebule, dodatne stroške za porabo vode in energije, izpiranje hranil in povečanje potreb rastlin po dušiku.

KORENJE

Korenje se namaka pogosto preko razpršilcev pri nizkem tlaku. Poskrbeti moramo za uravnoteženo namakanje. Le za uravnoteženim namakanjem rastlin lahko zagotovimo redne in kakovostne pridelke. Ob pomanjkanju vlage korenček slabše in neenakomerno kali. Če primanjkuje vlage že v zimskem času namočimo korenček z obrokom 20 do 30 mm. Potem mora biti korenček stalno dobro preskrbljen z vodo v fazah debelitve in rasti korena, manj namakamo v zadnji fazi pred spravilom pridelka. Korenček mora rasti hitro in brez prekinitev. Če je vode preveč v zadnji ali predhodnih fazah, koreni pokajo, ponovno se začne rast listov, kar zmanjša velikost korenov, vsebnost sladkorja in karotenov. Poveča se tudi tveganje za bolezni.

SOLATA

Namakanje solate (tudi blitve, špinače, radiča,…) se priporoča s pomočjo kapljičnih sistemov namakanja ali pa, v kolikor pridelujemo rezivko, s pomočjo mikro razpršilcev. Pomemben čas za namakanje je do ukoreninjanja sadik in tudi ves čas rastne dobe morajo biti tla v pridelavi solatnic enakomerno in uravnoteženo namočena. Pri pridelavi solate na prostem pa je namakanje  odvisno od padavin in tudi drugih faktorjev: tipa tal, priprave zemljišča, poljske kapacitete tal za vodo, izhlapevanja, pokritosti tal (uporaba zastirk), zračne vlage, intenzivnosti vetrov, prisotnosti oblakov,…….Solata zahteva od 230 do 350 mm vode, odvisno od klimatskih razmer. Stalna oskrba z vodo je ključna za dober pridelek solate. Takoj, ko se izsuši zgornjih pet centimetrov tal, pričnemo z namakanjem solate. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal. Za solato je zaradi plitvega koreninskega sistema potrebno vzdrževati nivo vlage na 80 do 90 % poljske kapacitete. Solata mora imeti stalno zmerno vlažna tla predvsem pri setvi ali po presajanju sadik ter v fazi formiranja glavic, če gre za glavnato solato, previdni moramo biti v zadnji fazi pred spravilom. Prekomerno namakanje poveča tveganje za bolezni solate. Pri pridelavi solate na lahkih tleh je potrebno solato namakati praktično vsak dan, na težjih tleh na 2 - 3 dni.

FIŽOL

Fižol ima tri pomembne faze rasti, ko je potreba po vodi večja, to je začetek cvetenja, dva do tri tedne kasneje, pri formiranju strokov in največ pri formiranju zrnja. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem, v času med cvetenjem pa pazimo, da ne namakamo po rastlinah. Primeren je kapljični sistem namakanja. Potreba po vodi je torej odvisna od intenzivnosti rasti, v začetni fazi so potrebe manjše, čeprav je potrebno dovolj vlage že za samo kaljenje, v nasprotnem se deformirajo generativni deli kalečega zrna, kar vpliva na manjši nastavek cvetov. Zalivamo, če so takrat visoke temperature in veliko vetra, ki izsuši vrhnjo plast. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za gojenje fižola je optimalna vlaga od 60 do 75 % poljske kapacitete tal za vlago, optimalna zračna vlažnost pa 65 do 80 % relativne vlage zraka Za dobre pridelke mora biti v tleh vedno na razpolago med 70 in 90 % poljske kapacitete za vodo. Če vlažnost tal pade pod 60 % kapacitete tal za vodo, odpadejo cvetovi in mlado stročje.

ZELJE (KAPUSNICE)

Namakamo preko razpršilcev, lahko pa tudi preko kapljičnih sistemov namakanja, kar je še bolj priporočljivo, saj na ta način lahko bistveno zmanjšamo omočenost listov in s tem tudi pojav prvih znakov bolezni. Zelje je najbolj občutljivo na pomanjkanje vlage v tleh po presajanju in ves čas tvorjenja in polnjenja glav. Večje količine vode so potrebne do pričetka formiranja glavic, kasneje pa nekoliko nižje. Pogoste so izgube pridelka že ob presajanju, ko zaradi suše in vročine mnogi pridelovalci čakajo na prvi dež za presajanje, ne glede na to, da so sadike že primerne. Presajanje prestarih sadik kapusnic pomeni ob vseh nadaljnjih pravilnih agrotehničnih ukrepih za 10 % in več nižji pridelek. Režim namakanja se prilagaja vlažnosti tal, za zelje s kratko in srednje dolgo vegetacijsko dobo je potrebno vzdrževati nivo vlage na 60 do 70 % poljske kapacitete, za pozne sorte pa 70 do 80 %. Med oblikovanjem glave, ko zelje začne liste zavijati v glavo, potrebuje zelje tudi 85 do 90 % relativne zračne vlage. Zato zelje namakamo z razpršilci, tako povečamo tudi zračno vlago. Zadostna in enakomerna oskrba z vodo je bistvena za doseganje obilnih pridelkov pa tudi za intenziven razvoj. Če suša traja dalj časa, začno spodnji listi odmirati. Po presajanju sadik se namoči zelje z obrokom 15 do 30 mm. Po tem se počaka 10 do 15 dni, da se sadika dobro ukorenini. Zelje namakamo pri ranih sortah na 15 dni, pri poznih sortah na okrog 10 dni, odvisno od sorte zelja, talnih lastnosti in vremenskih razmer. Prenizka vlažnost tal vpliva na počasnost formiranja glav, ki ostanejo manjše in mehkejše. Če so tla suha, potem pa se jih obilno namoči, pride do pokanja glavic zelja, ki so slabše kakovosti in imajo nižjo tržno ceno. Zelje običajno namakamo od 3 do 8 krat v sezoni, odvisno od količine in razporeda padavin.

ŠPARGELJ

1. APRIL – MAJ: le interventno, če je skrajno potrebno, v primeru, če nastopijo daljša obdobja brez padavin.
2. JUNIJ: po končanem pobiranju špargljevih poganjkov, ko so rastline visoke 60 – 80 cm namakamo večkrat, kar je odvisno od količine padavin v tem obdobju.
3. JULIJ – AVGUST – SEPTEMBER: priporočila za peščena tla: 200 – 250 m3 vode /ha.
4. Okvirna dnevna potreba po vodi je 3 – 4 mm na dan.

PRIMER za hiter izračun:

• Peščena tla, 4 mm dnevno,
• Potrebe za ta tip tal: 200 – 250 m3 vode /ha = 20 – 25 mm,
• Čas namakanja (20 – 25):4 = 5 – 6 dni. Torej na 5 – 6 dni namočimo tla s 4 mm vode in dobimo porabo: 40 m3 vode/ha x 6 = 240 m3 vode /ha.

Slika 1: Namakanje špargljevih nasadov preko razpršilcev

Pripravila:

Jana Bolčič, univ.dipl.inž.agr. – svetovalka specialistka za zelenjadarstvo

VIRI:

Kapusnice (Černe, M., Ljubljana 1998).
Tehnologija pridelave zelja (KGZS, Ljubljana 2018).
Zelenjavni vrt (Pušenjak, M., Kmečki glas, Ljubljana 2018).
Tehnološka navodila za pridelavo fižola (KGZS, Ljubljana 2018).
Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave (MKGP, Ljubljana 2021).