ZDRAVILNE RASTLINE, ZAČIMBE
Pri gojenju rožmarina, sivke, timijana, origana, žajblja in lovorja izbiramo sončne in zavetne lege. Predhodno tudi poskrbimo, da njivo očistimo plevelov s setvijo različnih žit ali pa s kombinacijo rastlin za zeleno gnojenje (žita, križnice, metuljnice). Na ta način prečistimo plevele, izboljšamo strukturo tal, povečamo zračnost v tleh, obogatimo tla s humusom in izboljšamo poljsko kapaciteto tal za vodo.
Zelo pomembna je izbira lege in zemljišča. Na primer - pri gojenju rožmarina, sivke, timijana, origana, žajblja in lovorja izbiramo sončne in zavetne lege. Predhodno tudi poskrbimo, da njivo očistimo plevelov s setvijo različnih žit ali pa s kombinacijo rastlin za zeleno gnojenje (žita, križnice, metuljnice). Na ta način prečistimo plevele, izboljšamo strukturo tal, povečamo zračnost v tleh, obogatimo tla s humusom in izboljšamo poljsko kapaciteto tal za vodo. Redno odstranjujemo plevele, okopavamo in rahljamo naše grede. V načrtovanju predvidimo zasaditev žive meje, ki bo našim rastlinam nudila zaščito pred vetrom in pred nizkimi temperaturami. Na ta način se tudi bolj ohranijo vonjave aromatičnih rastlin. Večina zelišč in zdravilnih rastlin dobro uspeva pri 15 – 21 o C. Ponoči se temperatura lahko zniža za 5 o C. Prepih vpliva na rast in preživetje rastlin. Z mlačno vodo (deževnica) namakamo rastline v dopoldanskem času. Večja pazljivost je potrebna pri gojenju začimb v loncih, ker se substrat hitreje izsuši. Jeseni namakamo le, če je zemlja suha. Sejanci potrebujejo vsakodnevno namakanje. Sejemo lahko: enoletnice: bazilika, janež, koprc, kamilica, koriander, ognjič, vrtni šetraj,…; dvoletnice: kumina, peteršilj, zelena; trajnice: origano, drobnjak, izop, kamilica, komarček, luštrek, slez, majaron, žajbelj, sivka,…..S potaknjenci, z delitvijo in z grebeničenjem lahko razmnožujemo majaron, pehtran, rožmarin, sivko, timijan, žajbelj,….Poznamo zelene, delno zelene in olesenele potaknjence. Zelene narežemo zgodaj spomladi ali v poznem poletju po cvetenju. Delno zelene režemo od sredine poletja do sredine jeseni (sivka, rožmarin). Olesenele potaknjence pa režemo od sredine poletja do pozne jeseni. Potaknjence do 1/3 vlagamo v s hranili bogat substrat. Nekatere rastline lahko enostavno delimo tako, da jim odstranimo stara cvetna stebla in jih razdelimo na posamezne nove rastline, od katerih ima vsaka rastlina svoje korenine in rastni vršiček. Nato jih presadimo, gojimo in previdno namakamo, dokler se ne ukoreninijo. Primerne rastline za delitev so: pehtran, timijan, trobentica, vijolica, majaron, melisa, luštrek, travniška kamilica, drobnjak,….S koreninskimi odrezki pa najpreprosteje razmnožujemo rastline s plazečimi koreninami, kot so različne sorte mete,… Spomladi in jeseni natrgamo dele korenin z rastnimi brsti in jih posadimo 2,5 cm globoko v lonec s kompostom. Rastline kot so hren in gabez lahko razmnožujemo z narezanimi, debelimi koščki korenov. Korene narežemo na 5 – 8 cm velike kose in jih vlagamo v posode napolnjene s dobrim substratom, tik pod površjem zemlje. Z grebeničenjem vzpodbudimo rast novih rastlin. Upognemo vejo in jo na mestih delno potisnemo v zemljo ter pritrdimo, dokler ne požene novih korenin.
Sivka – Lavandula spica
Je trajen polgrm, ki zraste od 60 - 100 cm visoko. Bogata je z eteričnimi olji. Cvetovi so modro vijolične barve formirani v klasastih socvetjih. Cveti junija in julija. Uspeva na sončnih rastiščih, v suhih, lahkih in apnenčastih tleh. Razmnožujemo jo s potaknjenci, tako da spomladi ali jeseni narežemo 10 - 20 cm dolge stebelne potaknjence ali pa grmičaste rastline delimo. Sadimo jo lahko na razdaljo vsaj 2 m med vrstami in do 1 m v vrsti. Sadimo na predhodno položeno folijo, pod katero položimo kapljično cev. Največ učinkovin je v cvetovih. Nabiramo jih junija in julija. Za pridobivanje eteričnega olja pa koristimo cele rastline. Čisto eterično olje je razkužilo, blago pomirjevalo, lajša pa tudi bolečine pri pikih žuželk ter manjših opeklinah. Eterično olje uporabljamo pri masažah, pri kožnih vnetjih, revmatičnih bolečinah in proti nespečnosti. V kulinariki lahko iz sivke pripravljamo kise. Uporabimo jo lahko tudi kot dišavo v džemih, sadnih solatah, mlade liste uporabljamo kot začimbo k ribjim jedem, divjačini, pikantnim omakam. V gospodinjstvu lahko uporabimo sivko za odganjanje moljev, v obliki posušenih cvetnih šopkov ali pa iz posušenih cvetov napolnjene okrasne vrečke vlagamo v omare.
Rožmarin – Rosmarinus officinalis L.
Zraste tudi do 2 m visoko. Je zelo aromatična rastlina, bogata z eteričnimi olji. Cveti modro, spomladi in zgodaj poleti. Uporabljamo sveže ali posušene lističe. Rožmarin poživlja kri, krepi živčevje, pomaga pri srčnih težavah, lajša glavobole, preprečuje napenjanje, pospešuje nastajanje in izločanje žolča, lajša krče prebavil, lajša izkašljevanje in čisti dihalne poti. Rožmarinovo eterično olje je uporabno za masažo pri mišičnem revmatizmu, zmečkaninah, udarninah, izpahih in mozoljasti koži. Rožmarin uporabljamo pri pripravi ribjih jedi, svinjskih pečenk, jagnjetini, v omakah in marinadah, pri pripravi enolončnic, juh, dodajamo ga tudi k pečenemu krompirju. Je odlično zelišče za zeliščno maslo, zeliščni kis in zeliščno olje. Sveže cvetove lahko potresemo na solate. Lističe pa lahko dodajmo k aromatiziranemu vinu, zeliščnim likerjem in digestivom.
Izop – Hyssopus officinalis L.
Je polgrm, ki doseže 30 - 60 cm višine, po obsegu pa se razraste do 30 cm. Stebla so spodaj olesenela, višje pa zelena. Ima temno zelene, rahlo dlakave liste, ozke in suličaste oblike. Na listnih ploskvah so žleze, ki mu dajejo značilen oster vonj, z rahlim pridihom poprove mete. Cveti od julija do septembra, s temno modrimi cvetovi. Cvetovi so lahko tudi vijolični ali beli. Ožepek so poznali že v antični dobi . Je pomembna medonosna rastlina, cvetovi močno privabljajo čebele. Posajen v vrtu odganja listne uši, kapusovega belina, polže in druge škodljivce. Sveži ali posušeni listi so uporabni v vrečkah za odganjanje moljev ali kot odvračalo za bolhe. Za zdravilne namene uporabimo cele rastline, ki jih nabiramo med cvetenjem, ker vsebujejo takrat največ eteričnega olja. Zdravilne učinkovine v ožepku olajšajo izkašljevanje pri bolezni dihal, uravnavajo delovanje želodca, pomirjajo in zmanjšujejo krče v prebavilih, čistijo kri, uravnavajo potenje in izločanje vode. Zunanje pa ožepek uporabljamo za spiranje prask, odrgnin in podplutb. Grgramo ga pri vnetjih grla in žrela. Majhne količine svežih listov in cvetov potresemo na solate. Dodajamo ga k mesnim in ribjim jedem, v zelenjavne juhe, omake in kuhane stročnice.
Citronka – Lippia citriodora
Formira grm, ki v začetku doseže 90 cm v višino, v kasnejših letih pa tudi do 2 m, odvisno od pedoklimatskih pogojev. Obseg grma je od 80 - 130 cm. Listi so pecljati, svetlo zelene barve, suličasti, dolgi 5-10 cm in široki do 2 cm. Na površini imajo dlačice in izrazito citronast vonj. Citronki ustrezajo lahka, prepustna in s hranili dobro založena tla ter sončno in toplo rastlišče. Razmnožujemo jo s potaknjenci, ki jih lahko narežemo iz matičnih rastlin. Iz citronkinih listov destilirajo močno dišeče eterično olje, ki ga uporabljamo za aromatiziranje v živilski industriji. Uporabljamo sveže ali suhe liste, ki jih sproti pobiramo. Svež čaj iz citronke pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje in blaži krče notranjih organov ter čisti dihalne poti. Poleg okusnih in aromatičnih čajev, dodajamo drobno sesekljane mlade liste tudi hladilnim napitkom in sadnim kupam. Iz citronke pripravljamo lahko zeliščni kis in olje. V kulinariki jo uporabljamo pri pripravi ribjih jedi, perutnine, pa tudi pri pripravi gobovih jedi.
Pegasti badelj – Silybum marianum
Ima majhne cvetove vijolične barve ter peresno narezane liste z ostrimi, rumenimi zobci. Rastlina je po rasti podobna artičoki ali pa tudi kardiju. Že več kot 2000 let se uporablja za zdravljenje jeter. Spodbuja tudi pretakanje žolča. Grki so badelj uporabljali proti kačjemu ugrizu. Uporabljamo dozorela semena in tudi preostale dele rastline. Kuhan badelj (mladi poganjki) pripravljamo na podoben način kot artičoko ali kardij. Pegasti badelj vsebuje veliko proteinov, linolejsko kislino in flavonoide (silimarin). Zaradi visoke vsebnosti flavonoidov je eno od najbolj učinkovitih sredstev za zaščito in proti boleznim jeter. Z uživanjem pripravkov iz pegastega badlja namreč lahko zdravimo jetra, zdravimo okvaro jeter, vzpodbujamo delovanje in pospešujemo obnovo jeter,...Uživanje pegastega badlja zdravi tudi bolezni žolča, žolčne kamne, ščiti ledvice, jetra, možgane pred toksini, nevtralizira težke kovine, kot so kadmij in druge nevarne strupe. Uporablja se ga še pri zastrupitvah z gobami in pri kačjih ugrizih (intravenozno). Stimulira tudi delovanje srca, zavira rast tumorjev, uporablja se ga tudi pri zdravljenju bolnikov okuženih z virusom HIV. Stabilizira celično maso, upočasni presnovo kalcija v telesu, ugodno deluje tudi na slabokrvnost in slabo presnovo.
Timijan – Thymus vulgaris L.
Je trajen polgrmiček, ki zraste do 50 cm visoko.. Listi so majhni, zimzeleni in ob robovih zavihani. V zalistju poženejo rožnati cevtovi.Nabiramo celo zelišče, preden se popolnoma razcveti. Po prvem rezu maja in junija cveti še enkrat septembra, ko ga lahko ponovno režemo. Količina eteričnega olja je v timijanu odvisna od sestave zemlje in podnebnih razmer. Rožnati cvetovi tvorijo klasasta socvetja. Za rast potrebuje mnogo toplote, ker je to rastlina južnih krajev. Je zelo aromatičnega vonja in nekoliko grenkega okusa. Je medonosna rastlina. Celo rastlino lahko uporabljamo kot začimbo ali kot zdravilno rastlino. Rastline žanjemo tik pred cvetenjem. Timijan prijetno diši po kafri, saj njegovi cvetovi in listi vsebujejo veliko eteričnega olja. Glavna sestavina eteričnega olja je timol (do 50%). Timijan blagodejno učinkuje proti kašlju, razširja bronhije, zavira rast skoraj vseh bakterij. Pomaga pri izkašljevanju saj pospešuje izločanje sluzi. Timijan v kulinariki uporabljamo kot začimbo pri vseh mesnih jedeh in izdelkih iz mesa. Primeren je tudi za aromatiziranje kisa.
Pripravila:
Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
