Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Načrtovanje vrta za samooskrbo z zelenjavo preko celega leta



jesenska opravila na vrtu

Pri načrtovanju vrta zelenjadnic je zelo pomembno upoštevati kolobar oziroma vrstenje rastlin za uspešno pridelavo. Pri načrtovanju je pomembno upoštevati dobre sosede, ki so navedeni v spodnji tabeli. Posamezne rastline s svojimi rastlinskimi izločki namreč pozitivno vplivajo na rast in razvoj drugih kulturnih rastlin. Tudi nekatere aromatične rastline in cvetlice lahko ugodno vplivajo na rast in razvoj naših rastlin.


DOBRI SOSEDI

KULTURA

DOBRI SOSEDI, ZELIŠČA, CVETLICE

ČESEN

Bučke, rdeča pesa, paradižnik, solata, jagode.

RDEČA PESA

Čebulnice, redkvice, kapusnice.

KORENJE

Čebulnice, grah, solate, paradižnik, por, rožmarin, salvija; rožmarin, čebula in por delujejo kot repelent na korenjevo muho; drobnjak pa izboljša razvoj korenja.

CVETAČA

Rdeča pesa, jagode, solate, paradižnik, grah, špinača, zelena, žajbelj, por. Zelena, paradižnik in aromatične rastline odvračalno delujejo na prisotnost kapusovega belina na cvetači. Menta poveča pridelek in kakovost rastlin. Žajbelj vpliva na kakovost cvetače. 

FIŽOLI

Krompir, šetraj cvetača, korenje. Šetraj izboljša rast in okus fižola ter odvrača uši.

SLADKI JANEŽ

Cikorija, solate, radiči, grah.

JAGODE

Redkvice, drobnjak, solate, cvetača, špinača. Drobnjak varuje jagode pred pojavom listnih pršic in sive plesni.

SOLATA

Cvetača, korenje, redkvice, jagode, koromač.

JAJČEVEC

Fižol, okrasni tobak, turški nageljček, ognjič, kapucinke. Kapucinke, okrasni tobak, turški nageljček in ognjič ščitijo rastline jajčevca pred ščitkarjem.

KROMPIR

Jajčevec, fižol, zelje, ognjič.

GRAH

Koromač, korenje, kapusnice, bučke, zelena, solate.

PARADIŽNIK

Korenje, cvetača, čebula, peteršilj, bazilika, tagetes, melisa, menta. Tagetes odvrača nematode, bazilika, melisa in menta izboljšajo okus paradižniku. Bazilika odvrača tudi razne muhe in komarje.

POR

Cvetača, zelena, korenje. Zelena odvrača muhe (porova zavrtavka).

PETERŠILJ

Redkvice, špargelj, paradižnik.

REPA

Grah, meta.

REDKVICA

Cvetača, rdeča pesa, jagode, solate, grah, peteršilj, paradižnik.

ZELENA

Por, paradižnik, cvetača, redkev. Redkev zmanjšuje pojav rje na zeleni in pojav škodljivih organizmov. Paradižnik pa stimulira rast zelene.

ŠPINAČA

Cvetača, redkvice, jagode. Turški nageljček deluje kot repelent na listne uši.

BUČA

Jagode, koruza, kapucinke, menta, timijan, žajbelj, ognjič, turški nageljček. Kapucinke preprečujejo okužbo s peronosporo. Menta pa preprečuje prisotnost oidija, timijan pa prisotnost polžev.

BUČKE

Čebulnice, bazilika. Bazilika preprečuje nastanek oidija na listih rastlin.

 

RASTLINE, KI DELUJEJO ODVRAČALNO NA ŠKODLJIVE ORGANIZME

ŠKODLJIVI ORGANIZEM

KORISTNE RASTLINE

RASTLINJAKOV ŠČITKAR (jajčevec, cvetača, paradižnik, kumare)

Ognjič, kapucinke, okrasni tobak, turški nageljček

KOLORADSKI HROŠČ (krompir)

Koriander, drobnjak

TALNI ŠKODLJIVCI

Tagetes

POLŽI (buča, špinača, solata)

Timijan

KORENJEVA MUHA

Lilijevke, koriander, drobnjak, žajbelj, rožmarin.

ČEBULNA MUHA

Peteršilj, korenje

FIŽOLOVA MUHA

Rožmarin, šetraj

NEMATODE NA PARADIŽNIKU

Ognjič, turški nageljček

OIDIJ NA BUČEVKAH

Bazilika

PERONOSPORA (cvetača, kumare, buča, solata, paprika)

Kapucinke

LISTNE UŠI (kumare, buče, solata)

žajbelj

LISTNE UŠI (kumare, buče, špinača, fižol, paprika)

Turški nageljček

LISTNE UŠI NA PARADIŽNIKU

Kapucinke, janež, peteršilj

LISTNE UŠI NA DINJAH

peteršilj

LISTNE UŠI NA FIŽOLU IN SOLATI

Rožmarin, janež, šetraj

LISTNE UŠI NA BOBU

Janež, šetraj, špinača

LISTNE UŠI NA VRTNICAH

sivka

LISTNE UŠI (buče, špinača, fižol, solata, paprika)

ognjič

RJA NA ZELENI

hren

 

NA KAJ SMO ŠE POZORNI PRI NAČRTOVANJU VRTA

  • Upoštevamo kolobar (vsaj 3 – 4 letni).
     
  • V kombinaciji nikoli ne sadimo dveh zelenjadnic iz iste družine, na primer:
    kumare + dinje ali grah + fižol.
     
  • Rastline iz iste družine zelenjadnic namreč črpajo iz tal podobne hranilne snovi in dolgoročno izčrpajo tla, so ves čas v konkurenci, tako v potrebi po vodi in po hranilih, hkrati pa še privlačijo škodljive organizme.
     
  • Ustrezen kolobar in praksa sajenja dobrih sosedov je bila prisotna že v zgodovini. Primer: v Kolumbiji so kmetje vedno sadili visok fižol (sorta AYOCOTE) ob koruzo. Pridelovali so domače sorte koruze v simbiozi z domačimi sortami fižola tudi na najbolj visoki nadmorski višini.
     
  • Koruza je predstavljala oporo za visok fižol. Fižol pa je preko bakterij na koreninah vezal dušik iz zraka in gnojil koruzo. Koruza in fižol sta tako v simbiozi in sta si v oporo.
     
  • Še boljša pa je kombinacija tako imenovane simbioze »tri sestre«: koruza – visok fižol – jedilne buče.

     
  • Dolge vreže jedilnih buč v tem primeru delujejo kot zastirka in preprečujejo rast plevelov. Manjše je tudi izhlapevanje vode iz tal in rastlin. V Srednji Ameriki se še danes poslužujejo takih učinkovitih simbiotskih zasaditev.                                                                                                                                                   

 

Pripravila: Jana Bolčič, u. d. i. agr.