Načrtovanje vrta za samooskrbo z zelenjavo preko celega leta

Pri načrtovanju vrta zelenjadnic je zelo pomembno upoštevati kolobar oziroma vrstenje rastlin za uspešno pridelavo. Pri načrtovanju je pomembno upoštevati dobre sosede, ki so navedeni v spodnji tabeli. Posamezne rastline s svojimi rastlinskimi izločki namreč pozitivno vplivajo na rast in razvoj drugih kulturnih rastlin. Tudi nekatere aromatične rastline in cvetlice lahko ugodno vplivajo na rast in razvoj naših rastlin.

DOBRI SOSEDI

KULTURA	DOBRI SOSEDI, ZELIŠČA, CVETLICE
ČESEN	Bučke, rdeča pesa, paradižnik, solata, jagode.
RDEČA PESA	Čebulnice, redkvice, kapusnice.
KORENJE	Čebulnice, grah, solate, paradižnik, por, rožmarin, salvija; rožmarin, čebula in por delujejo kot repelent na korenjevo muho; drobnjak pa izboljša razvoj korenja.
CVETAČA	Rdeča pesa, jagode, solate, paradižnik, grah, špinača, zelena, žajbelj, por. Zelena, paradižnik in aromatične rastline odvračalno delujejo na prisotnost kapusovega belina na cvetači. Menta poveča pridelek in kakovost rastlin. Žajbelj vpliva na kakovost cvetače.
FIŽOLI	Krompir, šetraj cvetača, korenje. Šetraj izboljša rast in okus fižola ter odvrača uši.
SLADKI JANEŽ	Cikorija, solate, radiči, grah.
JAGODE	Redkvice, drobnjak, solate, cvetača, špinača. Drobnjak varuje jagode pred pojavom listnih pršic in sive plesni.
SOLATA	Cvetača, korenje, redkvice, jagode, koromač.
JAJČEVEC	Fižol, okrasni tobak, turški nageljček, ognjič, kapucinke. Kapucinke, okrasni tobak, turški nageljček in ognjič ščitijo rastline jajčevca pred ščitkarjem.
KROMPIR	Jajčevec, fižol, zelje, ognjič.
GRAH	Koromač, korenje, kapusnice, bučke, zelena, solate.
PARADIŽNIK	Korenje, cvetača, čebula, peteršilj, bazilika, tagetes, melisa, menta. Tagetes odvrača nematode, bazilika, melisa in menta izboljšajo okus paradižniku. Bazilika odvrača tudi razne muhe in komarje.
POR	Cvetača, zelena, korenje. Zelena odvrača muhe (porova zavrtavka).
PETERŠILJ	Redkvice, špargelj, paradižnik.
REPA	Grah, meta.
REDKVICA	Cvetača, rdeča pesa, jagode, solate, grah, peteršilj, paradižnik.
ZELENA	Por, paradižnik, cvetača, redkev. Redkev zmanjšuje pojav rje na zeleni in pojav škodljivih organizmov. Paradižnik pa stimulira rast zelene.
ŠPINAČA	Cvetača, redkvice, jagode. Turški nageljček deluje kot repelent na listne uši.
BUČA	Jagode, koruza, kapucinke, menta, timijan, žajbelj, ognjič, turški nageljček. Kapucinke preprečujejo okužbo s peronosporo. Menta pa preprečuje prisotnost oidija, timijan pa prisotnost polžev.
BUČKE	Čebulnice, bazilika. Bazilika preprečuje nastanek oidija na listih rastlin.

RASTLINE, KI DELUJEJO ODVRAČALNO NA ŠKODLJIVE ORGANIZME

ŠKODLJIVI ORGANIZEM	KORISTNE RASTLINE
RASTLINJAKOV ŠČITKAR (jajčevec, cvetača, paradižnik, kumare)	Ognjič, kapucinke, okrasni tobak, turški nageljček
KOLORADSKI HROŠČ (krompir)	Koriander, drobnjak
TALNI ŠKODLJIVCI	Tagetes
POLŽI (buča, špinača, solata)	Timijan
KORENJEVA MUHA	Lilijevke, koriander, drobnjak, žajbelj, rožmarin.
ČEBULNA MUHA	Peteršilj, korenje
FIŽOLOVA MUHA	Rožmarin, šetraj
NEMATODE NA PARADIŽNIKU	Ognjič, turški nageljček
OIDIJ NA BUČEVKAH	Bazilika
PERONOSPORA (cvetača, kumare, buča, solata, paprika)	Kapucinke
LISTNE UŠI (kumare, buče, solata)	žajbelj
LISTNE UŠI (kumare, buče, špinača, fižol, paprika)	Turški nageljček
LISTNE UŠI NA PARADIŽNIKU	Kapucinke, janež, peteršilj
LISTNE UŠI NA DINJAH	peteršilj
LISTNE UŠI NA FIŽOLU IN SOLATI	Rožmarin, janež, šetraj
LISTNE UŠI NA BOBU	Janež, šetraj, špinača
LISTNE UŠI NA VRTNICAH	sivka
LISTNE UŠI (buče, špinača, fižol, solata, paprika)	ognjič
RJA NA ZELENI	hren

NA KAJ SMO ŠE POZORNI PRI NAČRTOVANJU VRTA

Upoštevamo kolobar (vsaj 3 – 4 letni).
V kombinaciji nikoli ne sadimo dveh zelenjadnic iz iste družine, na primer:
kumare + dinje ali grah + fižol.
Rastline iz iste družine zelenjadnic namreč črpajo iz tal podobne hranilne snovi in dolgoročno izčrpajo tla, so ves čas v konkurenci, tako v potrebi po vodi in po hranilih, hkrati pa še privlačijo škodljive organizme.
Ustrezen kolobar in praksa sajenja dobrih sosedov je bila prisotna že v zgodovini. Primer: v Kolumbiji so kmetje vedno sadili visok fižol (sorta AYOCOTE) ob koruzo. Pridelovali so domače sorte koruze v simbiozi z domačimi sortami fižola tudi na najbolj visoki nadmorski višini.
Koruza je predstavljala oporo za visok fižol. Fižol pa je preko bakterij na koreninah vezal dušik iz zraka in gnojil koruzo. Koruza in fižol sta tako v simbiozi in sta si v oporo.
Še boljša pa je kombinacija tako imenovane simbioze »tri sestre«: koruza – visok fižol – jedilne buče.
Dolge vreže jedilnih buč v tem primeru delujejo kot zastirka in preprečujejo rast plevelov. Manjše je tudi izhlapevanje vode iz tal in rastlin. V Srednji Ameriki se še danes poslužujejo takih učinkovitih simbiotskih zasaditev.

Pripravila: Jana Bolčič, u. d. i. agr.

nazaj