Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

SLADKI KROMPIR – BATATA – Ipomoea batatas (L.) Lam.



batata

Batato v največji meri uživajo v tropskih deželah. Na Japonskem, na območju Kagawa, uživajo batato v glavnem v sveži obliki in ljudje na tem območju nimajo težav z anemijo, povišanim krvnim tlakom ali s sladkorno boleznijo tipa 2.


Sladki krompir spada v družino slakovk (Convolvulaceae). Vsebuje veliko zdravilnih učinkovin. Gomolji so  bogati z ogljikovimi hidrati, betakarotenom, C vitaminom, vitaminom B6 in E ter kalijem, kalcijem, železom in beljakovinami. Gomolji vsebujejo 70% vode in 30% suhe snovi. Sladki krompir vsebuje 2,5 x več vitaminov in kalorij kot navadni krompir. V 200 g batate je toliko betakarotena kot v 5 kg brokolija. Posamezna rastlina oblikuje 5 do 10 podolgovatih gomoljev.

Užitni so tudi mladi brsti sladkega krompirja, ki jih lahko pripravljamo kot špinačo.

 

Pridelava:

Uspešna je le pridelava sladkega krompirja na dvignjenih gredicah, prekritih s črno folijo in z vzpostavljenim kapljičnim sistemom namakanja. Sladki krompir namreč oblikuje dolge vreže s stoloni in bi se na neprekriti zemlji hitro ukoreninil na številnih mestih. V tem primeru bi rastlina oblikovala le številne drobne gomolje.

Obarvanost stebel je različne barve, od svetlo zelene do škrlatne barve, kar pa je odvisno od genotipa.

Zahteva globoka, humusna in odcedna tla. Rastline razvijejo klobok in razvejan koreninski sistem do globine 0,75 – 0,90 m. Uspeva v tleh s pH 4,5 do 7. Sadike posadimo, ko ni več  nizkih temperatur, to je v sredini maja meseca. Rastline dobro uspevajo pri 24 o C, pri obilici sonca in toplih nočeh. Minimalne dnevne temperature so med 20 in 27 o C, minimalne nočne pa med 17 in 18 o C. Optimalna dnevna temperatura med rastno dobo je med 18 in 27 o C, nočna pa med 13 in 18 o C. Rastline pri 15 o C prenehajo z rastjo. Sadike sladkega krompirja posadimo, ko oblikujejo do 7 pravih listov. Sladki krompir sadimo na medvrstne razdalje 1,20 m x  0,50 m.

 

Kolobar:

Potreben je 3 do 5 leten kolobar. Pridelavo sladkega krompirja se priporoča po pridelavi žita. Po sladkem krompirju pa ne smemo saditi koruzo, proso, fižol, sirk, sezam ali kikiriki.

 

Namakanje:

Rastline so občutljive na sušo v prvih 50 - 60 dneh po sajenju, ko se oblikujejo gomolji. Rastline niso tolerantne na zastajanje vode v tleh. Gomolji so v takem primeru prizadeti, deformirani, razpokani in imajo grobo lupino. 

Sladki krompir potrebuje od 600 do 1000 mm vode v fazah, ko je potrebno namakanje, to je v času po presajanju sadik, da se le-te dobro ukoreninijo in v fazah debeljenja gomoljev. Pazimo le, da izvajamo čim bolj uravnoteženo namakanje, ker se v preveč namočenih tleh razvijejo manjši gomolji.

 

Spravilo in skladiščenje:

Spravilo pridelka običajno poteka od meseca septembra do meseca oktobra. Gomolji dozorijo po 100 do 120 dnevih po sajenju. Pridelek moramo pobrati pred prvo zmrzaljo. Sladki krompir je zrel, ko se iz njega pocedi bel sok, ko ga prerežemo. Teden dni ga hranimo na 25 o C, nato pa ves čas na 15 o C.

Optimalni pogoji za skladiščenje sladkega krompirja so pri 85 – 90 % relativni zračni vlagi in pri temperaturi med 13 do 16 o C. V takih pogojih ga lahko skladiščimo 6 mesecev. Nižja temperatura (pod 10 o C) lahko poškoduje gomolje.

 

Količina pridelka

Količina pridelka je odvisna od številnih dejavnikov, vendar so v povrečju gomolji težki tudi do 1 kg in več. Povprečen pridelke na rastlino je 3 kg. Povprečni pridelki za sladki krompir so 20 do 25 ton na hektar.

 

Bolezni in škodljivci

Virusne bolezni, črna noga, fuzarijska uvelost, alternarijska pegavost, strune, voluharji, bela muha, pršice, polži, plesni pesni črvi, metulji, nematode, ličinke metuljev, tripsi,.....

 

Sorte

Na Hrvaškem v večjem obsegu sadijo sorto BONIATO. Najbolj okusne in bogate z antioksidanti ter drugimi koristnimi bioaktivnimi snovmi so oranžne, rumene, in vijolične sorte sladkega krompirja.

V naših razmerah so dale najboljše rezultate sorti MC'GARLET in VIJOLA sorta sladkega krompirja.

 

Zdravilne učinkovine v batati

Batata ali sladki krompir je bogat vir vlaknin, polifenolov, flavonoidov, mineralov, beljakovin in ogljikovih hidratov ter antioksidantov. V 100 g sladkega krompirja se nahaja: 331 mg kalija, 54 mg fosforja, 35 mg kalcija, 18 mg magnezija, 0,80 mg železa, 0,30 mg cinka, 0,65 mcg selena, 25 mg vitamina C, 1,80 mg vitamina B in 0,28 mg vitamina E. Poznamo bele, oranžne in vijolične sorte batate. Oranžne in vijolične sorte sladkega krompirja vsebujejo več antioksidantov in so običajno tudi bolj okusne sorte.

Batato v največji meri uživajo v tropskih deželah. Na Japonskem, na območju Kagawa, uživajo batato v glavnem v sveži obliki in ljudje na tem območju nimajo težav z anemijo, povišanim krvnim tlakom ali s sladkorno boleznijo tipa 2. V lupini sladkega krompirja je namreč prisotna snov »cajapo«, ki po naravni poti znižuje holesterol, sladkor v krvi in ugodno deluje na organizem. Sladki krompir lahko na številne načine pripravljamo v kulinariki. Lahko ga pečemo, kuhamo in pripravljamo v sveži obliki. Odličen je tudi za pripravo raznega peciva.


Pripravila: Jana Bolčič, KGZS Zavod GO


Viri:

https://core.ac.uk/download/pdf/197866455.pdf