Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

GOJENJE SADIK ZELENJAVE V STIROPORASTIH PLOŠČAH



Slika stiropor pladnji

Za uspešno gojenje sadik zelenjadnic je pomembna temperatura, hranilen substrat, svetloba in uravnoteženo namakanje ter prezračevanje rastlinjaka


Za uspešno gojenje sadik zelenjave potrebujemo kakovosten substrat, dobro osvetlitev v ogrevanem plastenjaku, ustrezno temperaturo za posamezne skupine zelenjadnic in zagotovljeno namakanje ter kasneje tudi prezračevanje plastenjakov. Danes na trgu že dobimo celo paleto kakovostnih substratov za uspešno gojenje sadik, ki so dobro obogateni tako z makro kot mikrohranili. V primeru, da hranil iz substrata začne primanjkovati, se lahko poslužimo foliarnega dognojevanja sadilnega materiala. Večinoma gojimo sadike v gojitvenih ploščah, ki so lahko iz stiropora, uporabimo pa lahko tudi plastificirane gojitvene plošče. S setvijo paradižnika v našem pridelovalnem območju lahko pričnemo že v drugi polovici decembra meseca, nato pa nadaljujemo s setvami preostalih plodovk, kot so grmaste bučke, paprika, jajčevec, kumare, melone in lubenice. Za zagotavljanje ustrezne količine substrata na sadiko uporabimo lahko naslednje gojitvene plošče: za gojenje plodovk običajno uporabimo gojitvene plošče s 40 do 48 luknjami, za gojenje kapusnic in solatnic pa uporabimo gojitvene plošče s 160 do 224 luknjami. Količina substrata na posamezno sadiko je pomembna zato, da zagotovimo dovolj hranilnih snovi za nemoten razvoj koreninskega sistema posamezne sadike. Plastenjake za gojenje sadik moramo tudi ogrevati na ustrezne temperature, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst zelenjadnic. V času setve plodovk moramo zagotoviti vsaj 25 o C, nočne temperature pa naj bodo 22 o C. V času od pikiranja pa do končne faze oblikovanja sadike moramo zagotoviti podnevi 22 do 24 o C, ponoči pa vsaj 18 o C.  Pri gojenju sadik temperaturno najbolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, dinje in lubenice, pa moramo biti še bolj pozorni v fazi setve in moramo temperaturo povišati na 27 o C. Izredno pomembno je dosledno in kontrolirano namakanje sadik. V profesionalnih plastenjakih namakanje izvajamo s pomočjo razpršilcev preko namakalnih ramp. Solatnice zahtevajo v času gojenja sadik 14 16 o C, kapusnice pa nekoliko manj, to je 10 12 o C. Pri gojenju sadik je tudi zelo pomembno, da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem sadik. Zdrava, dobro prehranjena sadika, z dobro razvitim koreninskim sistemom je pogoj za uspešno rast in razvoj rastlin po presajanju. Zelo pomembno je tudi, da v času, ko sadika oblikuje svoj 4 do 6 pravi list, sadikam namenimo še fazo utrjevanja, vsaj za 7 do 10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Pri sajenju sadik na stalno mesto pazimo, da njivo predhodno ustrezno pognojimo in pripravimo dvignjene gredice, na katere potem strojno posadimo naše sadike vedno v nivoju njive, ker se bomo le tako v največji meri izognili gnitju rastlin. Za gojenje sadik plodovk, ki jih sadimo v marcu mesecu za pridelavo v neogrevanih plastenjakih, potrebujemo vsaj 50 do 60 dni. Za gojenje sadik solatnic pa vsaj 40 do 45 dni, podobno velja tudi za gojenje sadik kapusnic. Čas gojenja sadik se bistveno skrajša, ko gojimo sadike v pozno spomladanskem in poletnem času. V poletnem času lahko pripravimo sadiko solate, zelja ali radiča že v 25 do 30  dneh. Tako lahko v našem pridelovalnem območju v povprečju sejemo plodovke od decembra do  januarja meseca za sajenje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake. Sejemo jih tudi še v marcu mesecu za sajenje na prosto konec aprila in maja meseca. Solatnice in kapusnice, to so predvsem zgodnje zelje, zgodnjo cvetačo, zgodnji ohrovt, nadzemno kolerabico, sejemo v drugi polovici januarja meseca v gojitvene plošče, vzgojimo sadike, ki jih nato posadimo v prvi polovici marca meseca na prosto. V februarju običajno sejemo tudi por, ker potrebujemo za gojenje sadik veliko časa, za por namreč potrebujemo 90 dni do končne sadike. Prve dni marca meseca lahko posejemo tudi seme rumene, bele ali rdeče čebule v gojitvene plošče in si na ta način vzgojimo sadike za sajenje na prosto v drugi polovici aprila meseca. Sadike čebule na ta način vzgojimo v dobrih 45 dneh.Za uspešno pridelavo zelenjadnic tako v plastenjakih kot na prostem je sajenje zdravih in ustrezno razvitih sadik, ki imajo dobro razvejan koreninski sistem vitalnega pomena za dober in uspešen pridelek. Če sadimo prestare sadike ne moremo pričakovati želenih rezultatov, ker so pridelki v takih situacijah običajno nižji. Tudi predhodno utrjevanje sadik je pomemben ukrep, ki ga moramo upoštevati preden posadimo sadike na stalno mesto.     Za uspešno gojenje sadik zelenjave potrebujemo kakovosten substrat, dobro osvetlitev v ogrevanem plastenjaku, ustrezno temperaturo za posamezne skupine zelenjadnic in zagotovljeno namakanje ter kasneje tudi prezračevanje plastenjakov. Danes na trgu že dobimo celo paleto kakovostnih substratov za uspešno gojenje sadik, ki so dobro obogateni tako z makro kot mikrohranili. V primeru, da hranil iz substrata začne primanjkovati, se lahko poslužimo foliarnega dognojevanja sadilnega materiala. Večinoma gojimo sadike v gojitvenih ploščah, ki so lahko iz stiropora, uporabimo pa lahko tudi plastificirane gojitvene plošče. S setvijo paradižnika v našem pridelovalnem območju lahko pričnemo že v drugi polovici decembra meseca, nato pa nadaljujemo s setvami preostalih plodovk, kot so grmaste bučke, paprika, jajčevec, kumare, melone in lubenice. Za zagotavljanje ustrezne količine substrata na sadiko uporabimo lahko naslednje gojitvene plošče: za gojenje plodovk običajno uporabimo gojitvene plošče s 40 do 48 luknjami, za gojenje kapusnic in solatnic pa uporabimo gojitvene plošče s 160 do 224 luknjami. Količina substrata na posamezno sadiko je pomembna zato, da zagotovimo dovolj hranilnih snovi za nemoten razvoj koreninskega sistema posamezne sadike. Plastenjake za gojenje sadik moramo tudi ogrevati na ustrezne temperature, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst zelenjadnic. V času setve plodovk moramo zagotoviti vsaj 25 o C, nočne temperature pa naj bodo 22 o C. V času od pikiranja pa do končne faze oblikovanja sadike moramo zagotoviti podnevi 22 do 24 o C, ponoči pa vsaj 18 o C.  Pri gojenju sadik temperaturno najbolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, dinje in lubenice, pa moramo biti še bolj pozorni v fazi setve in moramo temperaturo povišati na 27 o C. Izredno pomembno je dosledno in kontrolirano namakanje sadik. V profesionalnih plastenjakih namakanje izvajamo s pomočjo razpršilcev preko namakalnih ramp. Solatnice zahtevajo v času gojenja sadik 14 16 o C, kapusnice pa nekoliko manj, to je 10 12 o C. Pri gojenju sadik je tudi zelo pomembno, da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem sadik. Zdrava, dobro prehranjena sadika, z dobro razvitim koreninskim sistemom je pogoj za uspešno rast in razvoj rastlin po presajanju. Zelo pomembno je tudi, da v času, ko sadika oblikuje svoj 4 do 6 pravi list, sadikam namenimo še fazo utrjevanja, vsaj za 7 do 10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Pri sajenju sadik na stalno mesto pazimo, da njivo predhodno ustrezno pognojimo in pripravimo dvignjene gredice, na katere potem strojno posadimo naše sadike vedno v nivoju njive, ker se bomo le tako v največji meri izognili gnitju rastlin. Za gojenje sadik plodovk, ki jih sadimo v marcu mesecu za pridelavo v neogrevanih plastenjakih, potrebujemo vsaj 50 do 60 dni. Za gojenje sadik solatnic pa vsaj 40 do 45 dni, podobno velja tudi za gojenje sadik kapusnic. Čas gojenja sadik se bistveno skrajša, ko gojimo sadike v pozno spomladanskem in poletnem času. V poletnem času lahko pripravimo sadiko solate, zelja ali radiča že v 25 do 30  dneh. Tako lahko v našem pridelovalnem območju v povprečju sejemo plodovke od decembra do  januarja meseca za sajenje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake. Sejemo jih tudi še v marcu mesecu za sajenje na prosto konec aprila in maja meseca. Solatnice in kapusnice, to so predvsem zgodnje zelje, zgodnjo cvetačo, zgodnji ohrovt, nadzemno kolerabico, sejemo v drugi polovici januarja meseca v gojitvene plošče, vzgojimo sadike, ki jih nato posadimo v prvi polovici marca meseca na prosto. V februarju običajno sejemo tudi por, ker potrebujemo za gojenje sadik veliko časa, za por namreč potrebujemo 90 dni do končne sadike. Prve dni marca meseca lahko posejemo tudi seme rumene, bele ali rdeče čebule v gojitvene plošče in si na ta način vzgojimo sadike za sajenje na prosto v drugi polovici aprila meseca. Sadike čebule na ta način vzgojimo v dobrih 45 dneh.Za uspešno pridelavo zelenjadnic tako v plastenjakih kot na prostem je sajenje zdravih in ustrezno razvitih sadik, ki imajo dobro razvejan koreninski sistem vitalnega pomena za dober in uspešen pridelek. Če sadimo prestare sadike ne moremo pričakovati želenih rezultatov, ker so pridelki v takih situacijah običajno nižji. Tudi predhodno utrjevanje sadik je pomemben ukrep, ki ga moramo upoštevati preden posadimo sadike na stalno mesto.