Sončnica

Sončnica ima veliko zvrsti, večina je okrasnih, največ pa se jo v svetu prideluje za iztiskanje olja. Sončnični veliki zlato do rdečerumeni cvetovi so izredno privlačni za čebele in predstavljajo pomemben vir čebelje paše. Pri izbiri sort oz. hibridov lahko izbiramo med sončnicami za olje, krmnimi sortami za siliranje in med številnim okrasnimi sončnicami, ki so privlačna čebelja paša.

Sončnica ima veliko zvrsti, večina je okrasnih, največ pa se jo v svetu prideluje za iztiskanje olja. Seme sončnice vsebuje od 25 do 53 % kakovostnega olja, po iztiskanju olja pa ostane beljakovinska pogača, ki se uporabi v krmilih za živali. Sončnice lahko tudi siliramo v času cvetenja ali v pozni mlečni zrelosti običajno skupaj s koruzo.

Sončnični veliki zlato do rdečerumeni cvetovi so izredno privlačni za čebele in predstavljajo pomemben vir čebelje paše.

Sončnica ima dobro razvit in globok koreninski sitem, zato je tudi dobro odporna na sušo.

Za uspešno kalitev sončnica potrebuje tla ogreta vsaj na 8oC. Pri nas jo običajno sejemo od sredine aprila do sredine maja, primerne zgodnje sorte pa lahko tudi po ječmenu do konca junija kot strniščni posevek (Vipavska dolina, Slovenska Istra). Rastna doba sončnic je 70 do 150 dni. Za svoj rast potrebuje veliko vode, še posebej v času vznika in rasti stebla. Med cvetenjem in zorenjem je ugodno bolj suho vreme.

Za sončnico izberemo njive s sončno lego, kjer so tla globoka dobro založena s hranili in rahla. Izogibati se moramo težkim in zakisanim tlom.

Sončnice lahko na isto njivo sejmo šele vsako četrto leto. Ob osnovni obdelavi lahko  zaorjemo hlevski gnoj (20-30t/ha). Potrebe sončnic po hranilih so razmeroma velike. Pridelek 3 t semen skupaj z rastlino odvzame iz tal 150 kg N, 60-80 kg P2O5 in 300 kg K2O. Poleg hlevskega gnoja, gnojimo še z mineralnimi gnojili pred brananjem.

Setev sončnic opravimo od sredine aprila do sredine maja ali čim prej po spravilu žit ali zgodnjega krompirja. Seme posejemo 2 do 5 centimetrov globoko. Razdalja med vrstami naj bo 50 do 70 cm, v vrsti pa 30 do 40 cm. Setev izvedemo s pnevmatskimi sejalnicami za koruzo. Količina porabljenega semena je 5 do 10 kg/ha. Posevek sončnic po potrebi tudi dognojimo z dušikom, ko ima 3 – 4 pare listov. Pregost posevek po potrebi razredčimo. Sončnico običajno dva- do trikrat okopljemo.

Pri izbiri sort oz. hibridov lahko izbiramo med sončnicami za olje, krmnimi sortami za siliranje in med številnim okrasnimi sončnicami, ki so privlačna čebelja paša.

Z žetvijo pričnemo, ko se začnejo jezičasti cvetovi sušiti, semenske luščine se obarvajo in glave porjavijo, kar je običajno koncem avgusta ali v septembru.

Na manjših površinah spravilo pridelka izvedemo ročno tako, da glave sončnic porežemo. Pridelek semena sončnic je 2 do 4 t/ha, iz te količine stisnemo 1000 do 2000 l olja. Da se sončnično seme ne pokvari, ga je potrebno posušiti na 8 % vlažnost.