Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin in zelenjadnic

Polja poleg gozdov in travinja zavzemajo največji delež slovenske agrarne in siceršnje pokrajine in zato gospodarjenje z njimi pušča velik biološki in socioloških odtis na našo deželo in družbo. Naravne danosti nas usmerjajo v ekološko pridelavo tudi na njivah. Doslej se je v ekološko kmetovanje usmerilo okoli 3400 kmetij (4,7 %) na okoli 8,7 % kmetijskih obdelovalnih površin, s poljedelstvom pa se ukvarjajo na nekoliko več kot 4000 ha. Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti.

Vas zanima ekološko kmetijstvo ali ste se v ekološko kmetovanje že usmerili? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin, zelenjadnic, sadja in grozdja, pri pripravi katerih so sodelovali tudi naše sodelavke in sodelavci.

Navodila bodo v pomoč vsem ekološkim pridelovalcem, da boste lahko ustrezno in pravilno izvajali aktivnosti v okviru omejitev in možnosti, ki jih prinaša vključenost v shemo ekološkega kmetovanja.

Vsebina zajema vsa tehnološka opravila in preventivne ter okolju prijazne ukrepe varstva rastlin. Predstavljeni so tudi predpisi, ki urejajo ekološko kmetijstvo, pravilna izbira lege, oskrba in obdelava tal, sajenje, pridelava posameznih vrst kmetijskih kultur, pa tudi smernice, kako kombinirati ukrep ekološkega kmetijstva z zahtevami operacij ukrepa kmetijsko - okoljsko - podnebnih plačil (KOPOP) in druge vsebine.

Ekološka pridelava je delovno veliko bolj intenzivna od standardne in zahteva veliko znanja. Ob ustrezni tehnologiji in uspešnem trženju pa so pridelki in prihodek visoki.

TEHNOLOŠKA NAVODILA za ekološko pridelavo poljščin

TEHNOLOŠKA NAVODILA za ekološko pridelavo zelenjadnic

Slovenija je glede na pokrajinsko konfiguracijo izjemno pestra dežela na stičišču več fito-geografskih in podnebnih območij z nadpovprečno pestrostjo rastlinstva in živalstva, ugodnim podnebjem in veliko vodnimi viri, kar je ena  naših glavnih naravnih bogastev. Kljub omejitvam, ki jih naravni dejavniki prinašajo za sodobno tehnizirano pridelavo (npr. strmine, razdrobljenost enot, sušna ali močvirna območja), lahko pridelamo živež vrhunske kakovosti in imamo visoko kakovost življenja na tem prostoru.

Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti.

Cilji ekološke pridelave hrane na njivah so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti, in so naslednji:

• dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal, ohranjaje splošne vrstne in genetske pestrosti kmetijskih rastlin in živali ter organizmov, agrarnih in obargarnih biotopov,
• pridelava hrane nadstandardne kakovosti, ki naj v prehrani sodobnega človeka prispeva k preprečitvi negativnih učinkov uživanja manj kakovostne in snovno neuravnovešene hrane (državni zdravstveni vidik),
• vzdrževanje kmetijske pokrajine za opravljanje dodatnih ekosistemskih funkcij (npr. varovanje pred razdiralnimi učinki vetra, nalivov in poplav, biodiverzitetni otoki ipd.),
• dolgoročna možnost hkratnega izvajanja kmetijske pridelave in izrabe istih pedoloških enot za črpanje kakovostne pitne vode in tudi
• povečevanje števila dohodkovno ustreznih delovnih mest v pridelavi in predelavi ter
• povečevanje na kmetijstvo vezanih gospodarskih dejavnostih (turizem, trgovina, zdravstvo, energetika, temelječa naobnovljivih virih).