Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Jajčevec



Jajčevci

Jajčevec pridelujemo v plastenjakih in na prostem. Pridelujemo sorte in kultivarje, ki oblikujejo ovalne in podolgovate plodove bleščeče vijolične barve.


Pridelava jajčevca - Solanum melongena

 

Izvor in območja uspevanja

Spada v družino Solanaceae. Jajčevec (Solanum melongena) je enoletna rastlina s plodovi različnih oblik: hruškastih, jajčastih, okroglih in ovalnih. Ima vijolične do modrikaste cvetove. Plod je botanično jagoda, večinoma vijolične barve. Poznamo tudi sorte z okusnimi belimi plodovi, ki pa so na transport bolj občutljive. Na Primorskem dobro uspeva tudi na prostem. Gojimo ga tudi v plastenjakih in nizkih tunelih. Za naš trg pridelujemo vijolične jajčevce okroglo-ovalne oblike.

 

Načini pridelave

  • v ogrevane plastenjake ga lahko sejemo konec januarja, presajamo pa ga v drugi polovici marca za gojenje v neogrevanih plastenjakih,
     
  • za pridelovanje na prostem pa ga lahko v marcu direktno sejemo v stiroporaste plošče v ogrevanih plastenjakih, nato pa ga presajamo sredi maja direktno na njivo, ko mine nevarnost spomladanskih pozeb,
     
  • pred sajenjem na prosto sadike vsaj 10 do 14 dni prej dobro utrjujemo na nekoliko nižjih temperaturah in šele nato jih presadimo na stalno mesto,
     
  • tako utrjene sadike ne doživijo presaditvenega šoka in se veliko hitreje ukoreninijo,
     
  • sadike presajamo ko razvijejo 3 do 4 prave liste in dosežejo višino 15 do 20 cm,
     
  • v Slovenski Istri se je uveljavilo gojenje jajčevca na gredicah, preko katerih strojno položimo črno folijo s kapljičnim sistemom namakanja,

 

Pedoklimatske zahteve

  • jajčevec uspešno pridelujemo le na dobro rodovitnih tleh, ki imajo mrvičasto strukturo, zato redno skrbimo za ustrezen kolobar ali vrstenje rastlin in vnos organske mase (dozorel hlevski gnoj in podobno), ker s tem omogočimo lažji sprejem makro in mikroelementov preko koreninskega sistema,
     
  • jajčevec dobro uspeva v nevtralnih do rahlo kislih tleh,
     
  • optimalna temperatura za rast in razvoj jajčevca je 25 - 28 ℃,
     
  • za sajenje izbiramo toplotno ugodne in zaščitene lege,
     
  • vznik semena nastopi pri temperaturah nad 14 ℃,
     
  • rastline propadejo pri temperaturah od 4 - 5 ℃.

 

Medvrstne razdalje sajenja

Jajčevec sadimo na medvrstne razdalje: 80 - 120 cm x 50 cm.

 

Kolobar in redna opravila v nasadu jajčevca

  • jajčevec sadimo na isto mesto po treh letih,
     
  • v plastenjakih je potrebno poskrbeti za oporo rastlinam jajčevca, lahko pa jih gojimo na opori iz trstike ali pa steblo ovijamo okoli vrvice,
     
  • skrbimo za čiste medvrstne prostore, brez plevela,
     
  • varujemo rastline pred boleznimi in škodljivci,
     
  • zaščitimo plastenjake pred močnim osončenjem in vročino v poletnem času s posebnimi mrežami,
     
  • skrbimo tudi, da so plodovi zaščiteni pred sončnimi opeklinami,
     
  • redno vršimo namakanje rastlin v dopoldanskem času,
     
  • plodove pobiramo redno s škarjami in jih zlagamo v kartonaste ali plastične zabojčke.

 

Gnojenje

Tla pognojimo s starim, dobro preperelim hlevskim gnojem (15 - 20 t/ha) in dodamo še del kalijevih in fosforjevih gnojil. Skupaj dodamo, poleg organskih snovi, še vsaj 80 kg dušika, 150 kg fosforja in 120 kg kalija. S kalcijem dognojujemo foliarno.

Takoj po sajenju poskrbimo za redno namakanje sadik, kar omogoča rastlinam dobro začetno rast in razvoj ter manjši presaditveni šok. Za rast in razvoj rastlin je pomembna uravnotežena prehrana, še posebno sta pri prehrani jajčevca pomembna mikroelementa bor in baker, ki ju lahko apliciramo foliarno. 

 

Namakanje

  • priporočamo namakanje v dopoldanskem času, posebno v poletnem času je potrebno namakati zgodaj zjutraj, dokler so še hladni listi,
     
  • priporočamo kapljični sistem namakanja, zaradi boljše učinkovitosti namakanja in racionalnejše porabe vode,
     
  • priporočamo naslednje orientacijske količine vode za namakanje za krajši pridelovalni ciklus:

 

  1. MAREC – pred presajanjem: 1x (7 - 14 l vode/m kapljične cevi)
  2. APRIL – do ukoreninjenja sadik: 2 - 5x (7 - 14 l vode/m kapljične cevi)
  3. APRIL – vegetativna faza: 2x na teden (9,1 l vode/m kapljične cevi)
  4. MAJ – vegetativna faza: 2x na teden (16,1 l vode/m kapljične cevi)
  5. MAJ – začetek pobiranja plodov: 2x na teden (21,7 l vode/m kapljične cevi)
  6. JUNIJ – pobiranje plodov: 2x na teden (27,7 l vode/m kapljične cevi)
  7. JULIJ do AVGUST – pobiranje plodov: 2x na teden (30,8 l vode/m kapljične cevi)

 

Priprava  za trg   

Plodove obiramo, ko dosežejo značilno obliko (okroglo-ovalno obliko), velikost in bleščečo vijolično barvo. Obiramo jih tako, da pecelj odrežemo z nožem, tako da ne poškodujemo rastlin. Jajčevce lahko obiramo do pozne jeseni, vendar zaključimo s pobiranjem pred nastopom nizkih temperatur. V optimalnih pridelovalnih razmerah lahko pridelamo od 30 do 40 ton na hektar jajčevca. Plodovi niso občutljivi za prevoz, ker so čvrsti in imajo tudi odporno kožico. V skladišču ga za 10 dni lahko shranimo pri 5 do 10 ℃ in 85 do 90 % relativni zračni vlagi. Pri 0℃ in 90 do 95 % relativni zračni vlagi pa ga lahko shranjujemo od 20 do 28 dni. Pogoj za uspešno skladiščenje jajčevca so vsekakor zdravi plodovi, ki smo jih pobrali v tehnološki zrelosti. Plodovi nam lahko zmrzujejo že pri -1 ℃. Pakiramo jih v kartonaste ali plastične zabojčke, v katere jih le položimo ne pa pritiskamo.

 

Sortiment  

Dobre rezultate v pridelavi dosegamo z naslednjimi kultivarji, ovalnih oblik: Galine F1, Classic F1, Bonica F1, Epic F1(podolgovat plod).

Predvsem je možnost povečevanja pridelave v plastenjakih in v nizkih tunelih, ker dosegamo v takih pridelavah boljše rezultate. Posebno so zanimivi termini pobiranja v jesenskem času, v septembru, ko gospodinje namenijo več časa vlaganju zelenjave in pripravi ajvarja. Jajčevec namreč lahko pripravljamo skupaj s rdečo rog papriko, tako da pripravimo okusen ajvar. česnom in peteršiljem ter oljčnim oljem. Te okusne jedi uporabimo kot priloge k narezkom in k mesnim jedem.

 

Jajčevec  - zdravilne učinkovine

Jajčevec lahko pripravljamo na različne načine. Uporabljamo ga za pripravo dušene zelenjave, lahko jih popečemo, jih pripravljamo na žaru. Okusni so tudi pripravljeni na dunajski način. Lahko jih vlagamo v oljčno olje z dodatkom drobno nasekljanega česna in peteršilja in tako vložene rezine jajčevca ponudimo kot prilogo mesnim in sirovim jedem. Zdravilne učinkovine v jajčevcih znižujejo holesterol v krvi.


Jana Bolčič, u.d.i. agronomije, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica