Ajda

Ajda je naše tradicionalno žito, čeprav botanično ne sodi mednje. Uživamo njena triroba semena, ki jih uporabljamo za moko oz. kruh in kot kašo. Ima kratko rastno dobo (70 – 90 dni) tako, da jo lahko sejemo od pomladi pa do sredine julija. Pri setvi ajde moramo upoštevati, da pomanjkanje vlage v obdobju cvetenja, zmanjša število oplojenih cvetov in zrna se manj napolnijo. Na Krasu in povsod, kjer je močna poletna suša, je potrebno posejati ajdo dovolj zgodaj (do začetka junija), da cveti in že delno napolni zrnje do nastopa najhujše suše.

Ajda ne spada med žita, čeprav jo gojimo in uporabljamo kot žitarico.

Ima kratko rastno dobo od 70 do 90 dni in je zato primerna za setev kot naknadni ali strniščni posevek po zgodnjem krompirju in ječmenu, lahko pa jo sejemo že maja kot glavni posevek, kar bi posebej priporočili povsod, kjer so tla plitvejša in so poletne suše pogoste. Ajda sejana spomladi zraste višje kot sejana kasneje kot strniščni dosevek.

Najugodnejša toplota za rast ajde je od 13 do 26 o C. Pri temperaturi nad 30 o C se rast ajde upočasni in nastavlja manj cvetnih nastavkov. Pomanjkanje vlage v času cvetenja, oploditve in nalivanja zrnja zmanjša število oplojenih cvetov in zrna se slabše polnijo.

Ajda je za tla razmeroma zahtevna in ne mara pretežkih nestrukturnih tal. Ajda je občutljiva za herbicide in tudi na ostanke herbicidov, zato jo priporočamo sejati na nezapleveljene njive.

Ajda za hranila ni zahtevna. Pri gnojenju z dušikom je potrebno biti pazljiv, ker ta podaljša čas rasti do cvetenja. S hlevskim gnojem gnojimo le predposevke, pred setvijo pa gnojimo le z mineralnimi gnojili. Ajda za rast rabi:

• 40 – 70 kg/ha dušika,
• 40 – 80 kg/ha fosforja in
• 40 – 60 kg/ha kalija.

Na bolje založenih tleh gnojenje ni potrebno ali pa gnojimo malo.

Ajdo sejemo lahko z žitno sejalnico v vrste, lahko pa tudi napočez s trosilnikom za mineralna gnojila ali ročno. V sušnejših razmerah se priporoča valjanje takoj po setvi. Sejemo 400 kaljivih zrn na m2 , to je 60 – 90 kg semena /ha. Medovite sorte ajde so Bamby, Čebelica in Črna gorenjska.

Ajda neenakomerno dozoreva, zato je najprimernejši čas za žetev, ko dobi 2/3 zrnja sivo barvo oz. potemni. Ker se zrnje precej osipa, so za žetev primernejši kombajni s podaljšano mizo.

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE AJDE- KGZS.JesenkoA.Poženel et all.pdf

Anka Poženel, svetovalka specialistka za poljedelstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica