Ogledi dobrih kmetijskih praks po kmetijah za kmetovalce iz okolice Ljubljane

datum: 07.07.2022

Ogledi pridelave vrtnin na manjši kmetiji Belič

V torek, 5. julija 2022 smo na izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v Kopru organizirali oglede dobrih kmetijskih praks po kmetijah v Slovenski Istri za kmetovalce iz okolice Ljubljane. Pripravo programa in vodenje ogledov sva oblikovali mag. Urška Klančar, specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo in Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo.

Najprej smo si ogledali pridelavo paradižnika na opori na prostem na kmetiji Vižintin, kjer pridelava zelenjadnic poteka na integriran način, na 6,5 ha kmetijskih obdelovalnih površin na območju Sermin – Valmarina. Na kmetiji vsako leto načrtujejo kolobar z naslednjimi kulturami: paradižnik, krompir, grmaste bučke, jesenske in zimske sorte cvetače, jesenske in zimske sorte ohrovta in zelja, jesenske in zimske sorte pora ter različne selekcije rdečih glavnatih radičev Chioggia. Letos pridelujejo indeterminanten tip solatnega paradižnika 'Signora' in tip determinantnega paradižnika za predelavo v paradižnikovo mezgo. V tem času pobirajo tudi grmaste bučke. Na srečo trenutno na kmetiji še imajo vodo za namakanje njivskih površin s plodovkami, vendar je situacija z vodo zelo kritična. Nikakršnih izgledov za padavine ni, niti v nadaljevanju meseca julija. Izhlapevanje je izredno visoko, tudi 7 in več litrov na m2. Vse pridelke tržijo preko KZ Agraria Koper.

Slika 1: Predstavitev pridelave paradižnika na kmetiji Vižintin

Slika 2: Njiva s paradižnikom na opori, Kmetija Vižintin

Nato smo obiskali ekološko kmetijo DOLINA MIRU Rojac Massima iz Gažona. Ogledali smo si nov intenzivni nasad oljk v obsegu 14 ha, ki je tudi največji v Slovenski Istri. V lanskem letu so uspešno posadili 4.700 oljčnih dreves. Na površini 1ha so zasajene številne svetovne sorte oljk. Oljčni nasad je v celoti ograjen. Opremljen je z vkopanim kapljičnim namakalnim sistemom (kompenzacijski kapljači), ki je razdeljen na 5 sektorjev in daljinsko voden. Priključen je na lokalni vodovod, ima pa tudi dva večja zbiralnika za deževnico. Vremenske podatke za izračun namakanja prejema neposredno iz meteorološke postaje v oljčniku. Meteorološka postaja je ena izmed postaj v mreži ARSO. V naslednjem letu ima Massimo v načrtu še sajenje sadik šparglja znotraj oljčnega nasada za pobiranje zelenih špargljevih poganjkov. V bodoče pa bo v oljčnem nasadu sadil še aromatične zdravilne rastline (sivka, žajbelj, rožmarin in smilj). V oljčnem nasadu je postavljenih več različnih vab za spremljanje škodljivcev na oljki (monitoring za oljčno muho in monitoring za oljčnega molja) ter za spremljanje bolezni v oljčnem nasadu (pavje oko,..). Znotraj nasada je zasajen tudi manjši ekstenzivni nasad avtohtonih sadnih vrst (Istrska dolgoplodna leska, Miljska figa,…). V bodočih investicijah Massimo načrtuje tudi opremo za strojno pobiranje oljk. Na kmetiji so pridobili tudi traktorski priključek, ki s pomočjo senzorja mehansko (vrtavkasta brana) obdela tla okoli dreves in s tem uniči tudi plevele. Okoli dreves bo nato vzpostavil zastirko iz sekancev, ki jih je pridobil z drobljenjem vej pri čiščenju celotnega terena.

Slika 3: Predstavitev v 14 ha velikem oljčniku, kmetija Rojac

Kot zadnjo so kmetovalci obiskali kmetijo FREŠKO Luke Beliča, ki prideluje vrtnine na intenziven ekološki način. Vrtnine prideluje na prostem in tudi v plastenjaku. Letos si je tudi uredil mrežnike, zato da je pridelava vrtnin bolj uspešna. Ne orje njivskih površin, ampak le plitvo obdela tla na gredicah. Zemljo rahlja le s pomočjo ruskih vil. Tudi za vso ostalo oskrbo vrtnin uporablja le preprosta orodja za rahljanje tal in pravočasno uničevanje plevela. Gnoji izključno s kompostom. Pripravlja pa tudi kompostni čaj za dognojevanje vrtnin. Skrbi za to, da vsi postopki v pridelavi vrtnin potekajo čim bolj okolju prijazno. Organsko snov v tleh vzdržuje in povečuje s setvijo rastlin za zeleno gnojenje (križnice, žita, metuljnice,…). V varstvu pred insekti uporablja protiinsektne mreže. V začetku pomladi in pozno jeseni pa z različnimi koprenami prekriva gredice, da zagotovi optimalne pogoje za pridelavo vrtnin. V par letih (3 – 4 letih) je uspešno vzpostavil direktno trženje svežih vrtnin s 40 potrošniki. Preko celega leta pripravlja zabojčke svežih vrtnin, ki jih ponudi svojim potrošnikom. Potrošniki se nahajajo v Olmu in Šalari, tako da za razvoz zabojčkov ni potrebno opraviti velikih razdalj, ker se naselji Olmo in Šalara nahajata v neposredni bližini Marezig. Sreča je, da mu pri delu pomagajo tudi sorodniki. Luka pa ima še veliko zanimivih ciljev za nadaljnji razvoj svoje kmetije. Rad bi kandidiral tudi na razpis za mladega prevzemnika, saj so vsi na kmetiji enotni, da lahko tudi v bodoče Luka uspešno kmetuje in razvija svoje ideje.