V Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje največja zbirka starih primorskih sort vinske trte
datum: 27.08.2020
V sklopu Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica že skoraj 30 let deluje Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje, ki na skupno 2,5 ha vinogradov v bližini vasi Slap in Lože pri Vipavi skrbi za selekcijo, introdukcijo in zagotavljanje izhodiščnega matičnega razmnoževalnega materiala vinske trte. V enem od vinogradov najdemo največjo kolekcijo starih primorskih sort vinske trte.
»Naša glavna naloga je selekcija sort vinske trte. Gre za odbiro, postopek izbire, ki poteka v kmetijstvu od vedno. Ljudje so že v preteklosti spremljali svoje pridelke, jih odbirali in izmed njih izbirali tiste boljše, lepše, večje, bolj obarvane, torej izbirali, katere bodo razmnoževali glede na lastnosti, ki so jih želeli. Enako je v vinogradništvu,« pojasnjuje vodja Selekcijsko trsničarskega središča Andreja Škvarč. Pri selekciji, torej ob pregledu vinogradov, strokovnjaki odbirajo tipe, sorte, ki ustrezajo selekcijskim ciljem, ki so si jih predhodno zadali pri določeni sorti vinske trte. Te trte se v nadaljevanju tudi razmnožuje.
»V postopku klonske selekcije, ki je nadgradnja osnovne selekcije (t.i. pozitivne množične selekcije) v zadnjih letih selekcioniramo sorte malvazija, refošk, zeleni sauvignon, merlot in rebula. Pri vsaki sorti je več klonskih kandidatov, ki jih več let spremljamo, opazujemo njihovo rast, pridelke, kakovost in naredimo tudi vinifikacijo. Po teh zaključenih preizkusih odberemo nove klone posamezne sorte,« pove vodja oddelka. Za namen klonske selekcije je posajenih 2.200 trt. V Vrhpolju so doslej odbrali 5 klonov rebule ter po 1 klon sort barbera, refošk, malvazija, zelen in pinela. Klonske selekcije v novem sklopu še nimajo zaključene, vendar imajo pri sorti malvazija kar 8 klonskih kandidatov. Doslej zbrani podatki nakazujejo, da se obetajo 3 ali 4 novi kloni.
V vinorodni deželi Primorska se kar na petini površin prideluje sorto refošk. Na drugem mestu je prva bela sorta malvazija, katere površine posajenosti znašajo dobrih 14 %, sledita merlot z 12 % in rebula z 9 %. (Vir: MKGP, RPGV januar 2018)
Vzporedno s klonsko selekcijo, ko zaposleni Selekcijsko trsničarskega središča spremljajo značilnosti, ki zadevajo rast in pridelek in naredijo vsaj tri leta tudi vinofikacijo klonskih kandidatov v lastni mikrovinifikacijski kleti, se izvaja tudi zelo zahtevna zdravstvena selekcija. V tej fazi se poleg vizualnih pregledov opravi še številne analize zdravstvenega stanja (analize prisotnih virusov). Ravno zdravstveno stanje je velikokrat razlog, da potencialnega klona ni mogoče potrditi. »V klonu so lahko prisotne bolezni, ki niso vidne, so zamaskirane in se pokažejo šele pri analizah. Preprečujejo pa seveda, da se ta klon potrdi,« dodaja Škvarčeva.
Naslednji sklop delovanja trsničarskega središča zavoda je namenjen vzdrževalni selekciji potrjenih klonov. Ti so posajeni na posebni lokaciji, ločeni od ostalih vinogradov. Imenuje se bazni matični vinograd. V njem je posajena najvišja kategorija razmnoževalnega materiala vinske trte, ki je dodatno testiran in pregledan z namenom, da je zdravstveno stanje najboljše. V baznem vinogradu Selekcijsko trsničarskega središča najdemo vseh 39 potrjenih slovenskih klonov, 3 francoske in še 3 lokalne sorte. Največjo skrb posvečajo 10 priznanim klonom primorskih sort, naštejemo pa lahko več kot 2500 posajenih trt te elitne deseterice. V baznem vinogradu v zimskem času režejo cepiče, ki so namenjeni nadaljnjemu razmnoževanju. Te oddajajo trsničarjem, ali pa jih deloma tudi sami cepijo. Letno pridelajo 120.000-150.000 baznih cepičev.
Središče v Vrhpolju stremi k povezovanju v lokalnem okolju, kjer deluje. Sodeluje s trsnico in preostalimi službami zavoda (kmetijsko svetovalno službo, sadjarskim centrom, oddelkom za varstvo rastlin in agrokemičnim laboratorijem). Pri izvajanju strokovnega programa dela tesno sodeluje s Kmetijskim inštitutom Slovenije in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.
Zavod ima posajeno veliko kolekcijo starih primorskih sort. Posajenih je po 20 trt vsake sorte, paleta pa šteje kar med 70 in 80 različnih starih lokalnih sort in še skupino referenčnih sort. V tem vinogradu starih primorskih sort izvajajo pozitivno množično selekcijo in vizualnih pregled. »Vsako leto 4 sorte tudi vinificiramo in naredimo vino. S tem poskušamo te sorte še dodatno ovrednotiti. V ta namen imamo sodobno urejeno mikrovinifikacijsko klet,« pojasnjuje vodja oddelka. Pridelano vino porabijo za strokovne namene, torej predstavitve, ocene in degustacije.
Del vinograda je namenjen skupini tolerantnih sort. Gre za več vinskih sort, ki imajo toleranco na peronosporo in oidij. Nosilec naloge introdukcija je Kmetijski inštitut Slovenije, ki izvaja preizkušanje vključno z vinifikacijo, Selekcijsko trsničarsko središče pa skrbi za vinograd. V istem vinogradu so posajene tudi namizne sorte. V letošnjem letu je bila zbirka tolerantnih sort obogatena še s 4 novimi namiznimi in 7 novimi vinskimi sortami.
V našem trsničarskem središču vam bodo z lahkoto postregli s seznamom priporočenih namiznih sort za sajenje, znanje o njih pa z leti še krepijo in izboljšujejo.
V ponudbi Selekcijskega trsničarskega središča boste našli cepiče kategorija baza potrjenih slovenskih klonov in bazne trsne cepljenke. S cepiči kategorije baza naše središče preskrbuje registrirane trsničarje. Cepiči slovenskih klonov so kakovostni, zdravstveno neoporečni in seveda pridelani doma. Trsne cepljenke kategorije 'baza' so namenjene slovenskim trsničarjem za sajenje matičnih vinogradov kategorije 'certificiran' za pridelavo cepičev za nadaljnjo pridelavo certificiranega – uradno potrjenega sadilnega materiala vinske trte. Bazne trsne cepljenke pridelamo po predhodnem naročilu.
Za več informacij, naročila in nasvete:
Andreja Škvarč (vodja oddelka), T: 05 368 72 27; M: 031 576 745; E: andreja.skvarc@go.kgzs.si
