Izvedba regijske EIP delavnice na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica

datum: 22.06.2023

Regijsko EIP delavnico za območje Primorske, kjer deluje Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, smo izvedli 13. junija 2023 v Pivki. Območje zavoda sega od bovške občine pa vse do morja, zato smo dogodek organizirali nekje na »geografski sredini«. Pestrost območja se je odrazila tudi v različnih karakteristikah kmetij, ki so se udeležile delavnice.

Vsaka kmetija je del širšega okolja in se kot taka sooča s številnimi izzivi – od tehnoloških problemov, tehničnih težav, zastojev v proizvodnih procesih, do težav pri izvajanju okoljskih praks, upoštevanju različnih omejitev, pa vse do težav pri promociji in trženju. Delavnico smo pripravili z namenom, da bi skupaj izpostavili in osvetlili probleme, iskali ideje in rešitve ter preverili, ali jih lahko rešujemo z aktualnim 6. javnim razpisom 16.2 »Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij«.

Vabilu na delavnico se je odzvala pisana skupina kmetovalcev, od sadjarjev, oljkarjev in vrtnarjev, do rejcev govedi in drobnice. Raznolikost področij, ki nas je na začetku delavnice malce skrbela, je v nadaljevanju vzpodbudila aktivno izmenjavo mnenj, kreativnost in zanimive rešitve iz drugačnih zornih kotov.

Po uvodni predstavitvi dnevnega reda ter namena in poteka delavnice smo »razbijali led« s kratko predstavitvijo vsakega udeleženca. Sledila je predstavitev evropskega sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) s pomočjo posterja in ogledom video vsebine EPI-AGRI   operativna skupina. S kratkima filmoma smo predstavili dva primera dobrih praks EIP projektov v Sloveniji. Delavnice se je udeležila tudi Maja Pečar, ki je »v živo« predstavila še tretji primer dobre prakse. Njihova sadjarska kmetija je na podukrepu »Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij« vodila pilotni projekt, v katerem so kot nov proizvod razvili ekološko sadno peneče vino iz jabolk in malin. Izkušnje iz prve roke so bile za ostale udeležence še posebno dragocene. V tem sklopu  sem predstavila še 6. JR 16.2, ki je odprt do 20. septembra.

Osrednji del delavnice je bil namenjen identifikaciji projektnih idej. Moderatorke smo udeležence zaprosile, da na listke v nekaj besedah napišejo problem oziroma izziv, s katerim se soočajo na svoji kmetiji in ga nato predstavijo skupini. Dobili smo zanimiv nabor tem: problem viškov ovčje volne, kam z oljčnimi tropinami kot komunalnim odpadkom, kako izboljšati tehnologijo gojenja divjih špargljev, kako izvajati terminsko deljeno obdelavo trajnih nasadov, kako urediti kmetijo kot živo učilnico, kako urediti skupni prostor za predelavo za manjše sadjarske kmetije, kako bi bilo z gojenjem in predelavo kutin.

V skupini smo se dogovorili, da bomo v treh skupinah izoblikovali tri projektne predloge s področja divjih špargljev, predelave volne in ureditve kmetije v učne namene. Seveda ostale ideje niso pozabljene, nekatere so bile precej dodelane že pred delavnico, nekatere so mogoče bolj primerne za kakšen drug razpis. Želeli pa smo tudi izkoristiti znanje in izkušnje prisotnih  kmetijskih svetovalcev za posamezna strokovna področja. Vse tri projektne predloge so poročevalci predstavili celotni skupini, ki je dodala še nekaj predlogov in komentarjev.

Kaj lahko rečemo po zaključku delavnice? Udeleženci so pohvalili in kot zelo pozitivno izpostavili,  navajam,  pristno in strokovno delo v skupini, manjšo skupino in zelo individualno obravnavo, odprto in konstruktivno debato, izpostavitev konkretnih problemov, predstavitev dobrih praks, spoznavanje novih zanimivih ljudi, sproščeno in pozitivno vzdušje, dobro predstavljeno vsebino, veliko praktičnih informacij.

Kar še manjka v tej sestavljenki, so odgovori na nekatera konkretna vprašanja glede aktualnega razpisa, izpostavljena je bila tudi želja po nadaljnji podpori pri sestavi partnerstev in pripravi projektnega predloga in vlogi na razpis.

Svetovalke, ki smo pripravile in izvedle regijsko delavnico, imamo novo dragoceno izkušnjo na področju prenosa informacij in znanja, sodelovanja, skupnega prepoznavanja idej in iskanja rešitev. Dejansko na vseh nivojih obstaja ogromno različnega vedenja, potrebno se je predvsem povezati, sodelovati in nova znanja širiti naprej.

Darja Zadnik, univ. dipl. inž. zoot.

Michaela Vidič, univ. dipl. inž. agr.

Mojca Mavrič Štrukelj, univ. dipl. inž. agr.

foto: Michaela Vidič, KGZS-Zavod GO