Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Slika svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

Slika tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

Slika načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

Slika rast

Rast je pot do cilja

Slika začne

Tu se vse začne

Slika prihodnost

Zremo v prihodnost

Slika lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

ZDRAVILNE UČINKOVINE V ZELENJAVI

datum: 04.06.2020

V mesecu maju je pestra ponudba listnate zelenjave. Konec maja v običajnih letih priredimo tudi Praznik artičoke v Strunjanu, vendar je ta letos odpovedan zaradi situacije s pojavom koronavirusa. Artičoka je trajnica iz družine košaric, ki oblikuje velike grme, podobna artičoki pa je tudi rastlina kardija, pri kateri pa uživamo odebeljena in obeljena stebla. V prispevku so opisane zdravilne učinkovine vrtnin, ki jih pridelujemo v spomladanskih mesecih.

ARTIČOKA   ARTIČOKA

 

Pri artičoki uživamo mesnata cvetišča. Rastlina spada v družino košaric. Najpomembnejša zdravilna učinkovina v artičoki je cinarin, ki ugodno vpliva na pomlajevanje celic, varuje jetra in pospešuje izločanje žolča iz jeter. Grenčina cinarin znižuje tudi količino holesterola v krvi in preprečuje nastanek žolčnih kamnov. Artičoke so bogate z vitamini (karotin, vitamina B in C), z minerali (železo, magnezij). Uživanje artičok uravnava tudi sladkor v krvi. Artičokine srčke lahko vlagamo v kakovostno oljčno olje. Vsebnost vitaminov v vloženih artičokinih srčkih je sicer zmanjšana, medtem ko je količina preventivne zdravilne učinkovine cinarin, nespremenjena. Podobna rastlina, tudi iz iste družine košaric je kardij, pri katerem pa uživamo odebeljena obeljena stebla. Stebla očistimo, operemo pod tekočo vodo in jih lahko pripravimo na različne načine. Najbolj okusna so, če jih pripravimo kot gratinirana, lahko pa iz njih pripravimo tudi okusne zelenjavne juhe.

 

 

BLITVA BLITVA

Vsebuje veliko vlaknin, ki ugodno vplivajo na črevesne sluznice in črevesno floro. Vlaknine vežejo vodo in pospešujejo prehod hrane skozi črevo, zato preprečujejo zaprtost ter druge prebavne težave. Vsebuje veliko kalcija (za kosti in zobe), železa (za nastajanje krvi in celično dihanje), magnezija (za dobro delovanje mišičja in srca) in vitamina C za krepak imunski sistem. Zaradi vsega navedenega je blitva visoko kakovostna vrtnina in zelo pomembna v vsakodnevni prehrani. Provitamin A je v blitvi nakopičen v veliki količini in deluje varovalno na vse sluznice v telesu. Listne peclje lahko blanširamo in jih ohlajene pripravimo v solati. Lahko jo pripravimo tudi kot prilogo k mesnim jedem in krompirju, podobno kot špinačo.

 

GRAH   GRAH  

Je bogat z beljakovinami tako kot vse stročnice. Vsebuje vitamin C in ravno pravo razmerje magnezija in nukleinskih kislin kot tudi veliko vlaknin kar ugodno vpliva na naš prebavni trakt. Grah je osvežujočega okusa in ga lahko pripravljamo na različne načine: v zelenjavnih juhah, kot prilogo z drobno nasekljanim divjim koromačem k mlademu krompirju. Zeleni grah vsebuje zelo veliko vitamina A, železa, vitamine iz B skupine (tiamin, B1; riboflavin, B12 in niacin, B3). Tiamin ugodno vpliva na delovanje možganski celic, riboflavin oskrbi naše celice z energijo, pospešuje rast las in krepi našo kožo. Niacin krepi naše srce, obtočila in izboljša razpoloženje.

 

Pripravila: Jana Bolčič, KGZS Zavod GO