REJA ISTRSKEGA GOVEDA V SLOVENIJI
datum: 19.12.2019
V začetku decembra smo se na obnovljeni domačiji Grondali v Abitantih zbrali sedanji rejci istrskega goveda pri nas, predstavniki strokovnih institucij, zadrug in društev iz Slovenije in Hrvaške ter rejci, ki razmišljajo o reji te pasme. Namen srečanja je bil pregled trenutnega stanja - katere od zastavljenih ciljev smo uresničili in katerih ne, predvsem pa smo želeli začrtati pot za nadaljnje aktivnosti.
Istrsko govedo je bilo dolga stoletja prisotno na območju celotnega polotoka Istra, na območju Kvarnerja ter slovenske Čičarije in Krasa. Zato je bilo še v času bivše skupne države Jugoslavije priznano kot avtohtona pasma tega območja. Tem dejstvom tudi danes nihče ne oporeka. Žal pa so zadnje živali te pasme izginile iz slovenskega dela Istre le nekaj let pred sprejetjem Zakona o živinoreji, ki je opredelil seznam slovenskih avtohtonih pasem, na katerem tako ni istrskega goveda.
V okviru projekta APRO – Čezmejna pobuda za zaščito in revitalizacijo biološke raznovrstnosti okolja z rejo avtohtonih pasem programa Interreg Slovenija-Hrvaška je bilo v Slovenijo avgusta 2012 ponovno naseljeno deset brejih telic istrskega goveda. Sedem telet prve generacije živali, rojenih v Sloveniji - bik Apro in šest telic, je bilo kasneje predlagano za vpis v hrvaško rodovno knjigo istrskega goveda. Živali so v slovenskih registrih dobile šifro IGO, iz zgoraj navedenega razloga pa pasma ni priznana kot avtohtona. To seveda pomeni, da rejci niso upravičeni do KOPOP plačil za ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali, ki so jih deležni na primer rejci cikastega goveda ali istrske pramenke. Javna služba nalog genske banke v živinoreji si je skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica prizadevala za uvrstitev pasme na seznam avtohtonih pasem Slovenije, vendar o predlogu Svet za živinorejo ni presojal. Nova Uredba EU prinaša nekatere nove možnosti, ki pa jih je potrebno natančno preučiti.
Trenutno v slovenski Istri in kraškem zaledju devet rejcev redi 49 živali pasme istrsko govedo. Velikost čred je različna, od ene do dvaindvajset živali na kmetijo. Za rejo se zanimajo tudi mlajši rejci, ki razmišljajo o razvoju svojih kmetij. Istrsko govedo je prilagojeno skromnim razmeram na suhih kraški pašnikih. V preteklosti so ga redili predvsem za delo na polju in vleko, danes pa dajemo prednost uporabi pasme za prirejo mesa, saj je le-to zelo kakovostno in primerno tudi za predelavo v različne suhomesne izdelke. Seveda pa je ključnega pomena gospodarnost reje, ki jo s svojim gospodarskim programom poskuša zagotavljati Agencija za ruralni razvoj Istre iz Pazina (AZRRI) in v katerega se lahko vključijo tudi slovenski rejci.
Prireja kakovostnega mesa na suhih kraških pašnikih v povezavi s kulinariko in turizmom je korak, ki ga lahko naredimo rejci in strokovnjaki skupaj. Zato smo se odločili za skupno zaščito mesa istrskega goveda z evropsko shemo kakovosti zaščitena označba porekla. Smo tik pred vložitvijo vloge s specifikacijo, kjer je opredeljeno geografsko območje reje, postopek proizvodnje in sledljivost ter utemeljena povezanost proizvoda z območjem, na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po zaščiti na slovenskem in hrvaškem nacionalnem nivoju bo sledila skupna vloga za zaščiteno označbo porekla pri Evropski komisiji.
Ob koncu srečanja smo si zadali kratkoročne cilje: okrepiti aktivnosti za uvrstitev pasme istrsko govedo na seznam avtohtonih pasem v Sloveniji, še v letošnjem letu oddati vlogo za zaščito mesa IGO v Sloveniji ter s hrvaškimi kolegi izvesti obiske kmetij, ki se zanimajo za vstop v gospodarski sistem reje, ki ga izvaja AZRRI.
Našteto je predpogoj za širjenje reje v Sloveniji, entuziazem mladih rejcev in želja po ohranitvi istrskega goveda kot simbola istrske pokrajine ne bosta dovolj. Svoje bo morala narediti tudi država.
