Koristi ekološkega kmetovanja

datum: 23.09.2026

Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, kjer se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali in s tem sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali (MKM).

23. september - Dan ekološkega kmetovanja v EU 

Ekološki dan je namenjen ozaveščanju in spodbujanju ekološkega kmetijstva.

Ta dan ima pomembno vlogo pri  spodbujanju doseganja ciljev trajnostnega razvoja, zmanjšanje ogljičnega odtisa in zagotavljanju kakovostne hrane za vse. Skupaj z razvojem tehnologije in spremembami potrošniških navad je ekološko kmetovanje ključno za ustvarjanje bolj trajnostne prihodnosti za kmetijstvo in prehrano (MKGP).

Ekološko živilo       

Je pridelano/predelano brez uporabe GSO in po zahtevah ekološkega kmetovanja.

Izdelek/živilo vsebuje najmanj 95% sestavin, ki izhajajo iz ekološkega kmetijstva.

Živila, tudi sestavine, niso bile obdelane z ionizirajočim sevanjem.

Pridelava/predelava je podvržena kontroli in pridobljen je certifikat v skladu z zakonodajo.

Ekološka živila so bogata s hranilnimi vrednostmi in imajo visoko vsebnost vitaminov, encimov, mineralov in antioksidantov, so brez umetnih dodatkov kot so sladila, konzervansi, arome,itd.

Ekološka živila morajo obvezno biti označena z evropskim zaščitnim znakom in s šifro certifikacijskega organa, ki je nadziral zadnjo fazo predelave.

Obvezna oznaka za certificirane kmetijske pridelke in živila je evropski zaščitni znak.

Nacionalni zaščitni znak »ekološki« je prostovoljna oznaka.

Vsak certifikat, ki je izdan v Sloveniji se lahko preveri v iskalniku ekoloških certifikatov  Ministrstva RS za kmetijstvo. (https://webapl.mkgp.gov.si/bioWeb/isci.php)

Cilji ekološkega kmetijstva so:

- Varovanje okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti
- Ohranjevanje rodovitnosti tal
- Sklenjen krogotok hranil
- Zaščita naravnih virov tla-voda-zrak
- Pridelava visokokakovostnih živil
- Živalim prilagojena in ustrezna reja
- Zmanjševanje obremenitve okolja
- Varčevanje naravnih virov (surovin) in energije

Pomen ekološkega kmetovanja in prispevek k naravovarstvenim ciljem

Gnojenje le z organskimi gnojili in gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi prispeva k:

  • Varovanju površinskih in podzemnih voda in tal pred izpiranjem hranil

  • Blaženju podnebnih sprememb

Posledica podnebnih sprememb so daljša sušna obdobja in daljša obdobja z zelo visokimi temperaturami (vročinskimi valovi). Organska komponenta tal izboljša sposobnost zadrževanje vlage v tleh, zato se rastline v takih tleh lažje spopadajo z negativnimi posledicami podnebnih sprememb.

 • Zmanjševanju evtrofikacije (cvetenje jezer, voda…) in posledično ohranjanje biodiverzitete

  • Izboljšani strukturi in rodovitnosti tal;

  • Povečanju mikrobiološki aktivnosti tal.

Prepoved uporabe kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin (seznam dovoljenih sredstev), regulatorjev rasti, uporabe herbicidov, setev razkuženih semen, prispeva k:

  • Varovanje voda pred onesnaževanjem s FFS

  • Varovanje tal pred onesnaževanjem s FFS

  • Ohranjanje ustreznega vodno zračnega režima v tleh

  • Ohranjanje mikrobiološke aktivnosti tal

  • Ohranjanje oziroma povečevanje biotske pestrosti

  • Ohranjanje življa v tleh (mikro in makroorganizmov: deževniki, koristne žuželke)

Preusmeritev

Preusmeritev je obdobje, v katerem ima kmetija čas, da dosedanjo kmetijsko prakso, tako rastlinsko pridelavo kot rejo živali, prilagodi zahtevam ekološkega kmetovanja.

Začne se z datumom prijave v kontrolo in certifikacijo oziroma s podpisom pogodbe.

Preusmeritveno obdobje traja 24 mesecev za poljščine in vrtnine oz. 36 mesecev za trajne nasade.

Vse zahteve ekološkega kmetijstva so zapisane  evropski Uredbi EU, št. 2018/848 z vsemi dopolnitvami, v izvedbenih in delegiranih uredbah. V Sloveniji za ekološko kmetijstvo velja še Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil in Pravilnik o evidencah s področja ekološki pridelavi in predelave kmetijskih pridelkov in živil.

Kaj je ekološki certifikat?

Je uradni dokument, ki ga izda certifikacijski organ, s katerim potrjuje skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil, z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Certifikat je rezultat kontrole in certificiranja zapisnikov.

V Sloveniji so štiri kontrolne organizacije, ki izvajajo certificiranje za ekološko pridelavo in ekološko predelavo. To so:

• Inštitut KON-CERT - Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu
• IKC-UM – Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru      
• Bureau Veritas
• TUV SUD Sava

Osnove ekološke rastlinske pridelave so:

• ukrepi za izboljšanje in ohranjanje rodovitnosti tal
• preventivni ukrepi za nego in krepitev rastlin
• preventivni ukrepi za preprečevanje prerazmnožitve škodljivcev
• uporaba le dovoljenih sredstev za varstvo rastlin
• uporaba le dovoljenih gnojil v skladu s predpisi.

Razlika med ekološko in konvencionalno rastlinsko pridelavo

Vir: povzeto po Bavec, Robačer, Ekološko kmetijstvo

Ena od zelo pomembnih kmetijskih praks je izvajanje kolobarja. Kolobar je načrt pridelovanja različnih vrst kmetijskih rastlin v časovnem zaporedju na isti površini. Načrtovanje in upoštevanje kolobarjenja je pogoj za uspešno rastlinsko pridelavo.

Kolobar ima pozitiven vpliv na rodovitnost tal, rahljanje tal, bilanco humusa, izkoristek hranil, utrujenost tal, vezavo dušika (metuljnice), na manjšo zapleveljenost tal, na obvladovanje škodljivcev in bolezni, na kakovost in količino pridelka, biodiveziteto.  

Ekološka reja živali

Živinoreja brez kmetijskih zemljišč ni dovoljena, izjema je čebelarstvo.

Ekološko kmetovanje strmi k sklenjenem krogotoku hranil in v tem ciklu ekološka reja živali igra pomembno vlog, saj gnoj, gnojnica, gnojevka in kompost skrbijo za  ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal.

Osnovne zahteve za ekološko rejo živali so:

• paša oziroma izpust sta za živali obvezna
• predpisani so minimalni pogoji reje živali v objektih
• skrb za dobro počutje živali in vrstno značilno obnašanje – dobrobit živali
• krmljenje le z ekološko pridelano krmo (poudarek na lokalni pridelavi)
• zdravljenje živali v skladu z zakonodajo (podvojena karenca) – ni preventive, le kurativa
• posebne zahteve pri dokupu živali iz neekološke reje, pridobiti soglasje
• vsakoletna kontrola s strani pooblaščene kontrolne organizacije.

Razlike med ekološko in konvencionalno rejo živali

Vir:povzeto po Bavec, Robačer, Ekološko kmetijstvo

Predelava na kmetiji

S predelavo lastnih kmetijskih pridelkov povečamo dodano vrednost primarnih pridelkov. Pri tem moramo upoštevati nacionalno zakonodajo na področju predelave kmetijskih pridelkov. Da kmetija lahko svoj izdelek trži kot ekološki izdelek  mora pridobiti certifikat za ekološko predelavo.

Pripravila:

Tanja Valantič Širok