SILIRANJE KORUZNE SILAŽE

datum: 06.08.2026

KAKO RAVNATI S KORUZO ZA SILIRANJE V SUŠNIH RAZMERAH?

Pravilna odločitev lahko reši kakovost krme

Suša lahko močno prizadene koruzo. Rastline se začnejo predčasno sušiti, listi porjavijo, rast se ustavi, pridelek pa je pogosto manjši. V takšnih razmerah se rejci pogosto znajdejo pred težko odločitvijo: ali še počakati z žetvijo ali koruzo čim prej pospraviti za silažo?

Pri odločanju ne smemo gledati samo videza rastlin. Koruza, ki je zaradi suše videti posušena, je lahko še vedno zelo vlažna in neprimerna za siliranje.

Najpomembnejši dejavniki pri odločitvi so:

• razvoj storžev in zrnja,
• vsebnost suhe snovi celotne rastline,
• zdravstveno stanje rastlin,
• nevarnost nitratov in plesni.

Najprej preverimo storže

Če je bila koruza dobro oprašena in se v storžih razvijajo zrna, je priporočljivo s spravilom počakati, kolikor je mogoče. Vsak dodatni dan lahko pomeni več škroba v zrnju, več suhe snovi in boljšo energijsko vrednost silaže. Če imajo rastline po suši še prisotne zelene liste, lahko še vedno izvajajo fotosintezo in nalagajo hranila v zrnje. Povsem rjavi in suhi listi pa ne bodo več prispevali k povečanju pridelka. Če oprašitev ni uspela in so storži prazni ali slabo razviti, je smiselno koruzo pospraviti takoj, ko doseže ustrezno vlago za siliranje.

Ne odločajmo se po občutku – izmerimo vlago

Ena najpogostejših napak pri koruzi prizadeti od suše je, da se čas spravila določi samo po videzu. Tudi zelo suha koruza na pogled lahko vsebuje preveč vode za kakovostno siliranje. Pred spravilom je zato treba preveriti vsebnost sušine celotne rastline. Vzorec naj bo odvzet z več mest na njivi, saj so lahko razlike med rastlinami velike.

Primerna vsebnost vlage pri siliranju je med 65 – 70 % vlage oziroma 30 – 35 % suhe snovi. Koruza je primerna za siliranje takrat, ko je ena četrtina do ena polovica zrna temno rumene barve, tri  četrtine do ene polovice pa svetlo rumene barve.

Presuha silaža je težavna, ker se slabše potlači. V njej ostane več zraka, kar poveča možnost segrevanja, razvoja plesni in izgub hranil. Prevlažna silaža pa lahko slabo fermentira, izgublja hranila skozi izcedne sokove in ima več težav z neželenimi fermentacijami.

Kakšno kakovost lahko pričakujemo?

Kakovost koruzne silaže v sušnih razmerah je zelo odvisna od tega, koliko zrnja se je razvilo. Če ima koruza dobro razvite storže, je lahko energijska vrednost silaže kljub zmanjšanemu pridelku podobna običajni koruzni silaži.

Če je zrnja malo ali ga ni, pričakujemo:

• manj škroba in energije,
• več vlaknine,
• nekoliko več beljakovin in mineralov,
• drugačno prebavljivost krme.

Ker se kakovost koruze v sušnih razmerah zelo razlikuje med njivami, je priporočljivo po fermentaciji opraviti analizo silaže in temu prilagoditi krmne obroke.

Pazljivo zaradi nitratov

Pri suši se v rastlinah lahko povečajo količine nitratov, predvsem v spodnjem delu stebla. Rastlina zaradi pomanjkanja vode ne uspe vseh nitratov pretvoriti v beljakovine.

Večje tveganje je:

• pri močno prizadetih rastlinah,
• na površinah z več gnojenja,
• po nenadnih padavinah po daljšem sušnem obdobju.

Po dežju je priporočljivo počakati vsaj nekaj dni pred spravilom (do 10 dni), saj lahko rastlina po padavinah hitro sprejme dodatni dušik. Če želimo zmanjšati količino nitratov, lahko povečamo višino rezi. Z rezom približno 25–30 cm nad tlemi odstranimo del rastline, kjer je nitratov največ. Pri tem sicer izgubimo nekaj pridelka, vendar lahko zmanjšamo vnos nitratov in izboljšamo kakovost silaže.

Pri sumu na povišane nitrate je priporočljivo:

• opraviti analizo silaže,
• prilagoditi krmni obrok,
• silažo po potrebi redčiti z drugimi krmili.

Pravilna višina rezi

Pri običajni koruzi se priporoča rez približno 10–15 cm nad tlemi, saj tako dosežemo dobro razmerje med količino in kakovostjo silaže.

Pri koruzi prizadeti od suše lahko višja rez izboljša kakovost (višina rezi 25 do 30 cm):

• zmanjša delež nitratov,
• zmanjša vsebnost pepela in vlaknine,
• nekoliko poveča prebavljivost.

Silažo z visoko vsebnostjo nitratov je mogoče obvladovati z redčenjem z drugimi krmili ali s povečanjem višine košnje do 30 cm. Košnja na 30 cm pusti na polju najbolj moker in slabše kakovost del rastline. To vodi do zmanjšanja vlage v krmi za 3–4 % in povečanja kakovosti krme za 8–12 %. Vendar pa to pomeni tudi zmanjšanje pridelka krme za 10–15 %. Koruzna stebla pa so dober vir vlaknin, manjša pridelek pri rezanju silaže na višji višini košnje pa običajno otežuje upravičevanje tega ravnanja brez visokih ravni nitratov.

Vendar višji rez pomeni tudi manjši pridelek, zato ga uporabimo predvsem takrat, ko imamo težave z nitrati ali zelo slabšo kakovostjo spodnjega dela rastline.

Ne zanemarimo pravilnega siliranja

Tudi dobra koruza lahko postane slaba silaža, če je nepravilno spravljena.

Za kakovostno fermentacijo je pomembno:

• dolžina rezi (Pri sušini 28-34 % se priporoča dolžina rezi 8-10 mm in pri sušini >34% med 4-8 mm),
• dobro poškodovanje zrnja (>70 % dobro zdrobljenih je optimalno, 50-70 % potrebna izboljšava, < 50 % neustrezno),
• hitro polnjenje silosa,
• učinkovito tlačenje,
• čim hitrejše pokrivanje silosa.

Pri suhi koruzi je dobro tlačenje še pomembnejše, saj se tak material težje zbije. Če ostane v silosu zrak, se poveča možnost segrevanja in plesnenja. Pri polnjenju silosov je priporočljivo silažo nanašati v tankih plasteh (največ 20-30 cm) in jo zelo dobro potlačiti. Kakovostno pokrivanje silosa in tesnjenje robov sta pomembna ukrepa za zmanjšanje izgub.

Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na potlačenost silaž, je masa traktorja za tlačenje. Veje gostote (nad 240 kg sušine na m 3 ) praviloma dosegajo le traktorji z maso nad 5000 kg. Traktor za tlačenje je priporočljivo obtežiti.

Pazimo na silosne pline

Pri silaži z večjo vsebnostjo nitratov lahko v prvih dneh fermentacije nastajajo nevarni silosni plini. Ti so strupeni za ljudi in živali.

Zato:

• se ne zadržujemo ob sveže napolnjenem silosu,
• preprečimo dostop živali,
• poskrbimo za dobro prezračevanje prostorov ob silosu.

Ne pozabimo na plesni in mikotoksine

Vroče in suho vreme povečuje tveganje za razvoj nekaterih plesni, predvsem gliv rodu Aspergillus, ki lahko tvorijo aflatoksine.

Posebno pozornost namenimo:

• poškodovanim storžem,
• plesnivim zrnom,
• neenakomerno dozorelim rastlinam.

Ob sumu na težave je priporočljiva analiza silaže na mikotoksine.

Najpomembnejši nasveti za rejce

✓ Ne siliramo samo zato, ker je koruza videti suha.
✓ Preverimo razvoj storžev in zrnja.
✓ Izmerimo vsebnost sušine celotne rastline.
✓ Pri koruzi prizadeti od suše preverimo tveganje za nitrate.
✓ Prilagodimo višino rezi stanju posevka.
✓ Poskrbimo za hitro polnjenje, dobro tlačenje in tesno zapiranje silosa.
✓  Po končani fermentaciji analiziramo silažo in prilagodimo krmne obroke.

Sušna leta zahtevajo več odločanja in prilagajanja, vendar lahko tudi iz prizadete koruze pripravimo kakovostno in varno krmo, če pravočasno ocenimo stanje posevka in upoštevamo osnovna pravila siliranja.

Uporabljeni viri so na voljo pri avtorju članka.

Pripravil:

Adam Raspor, univ. dipl. inž. zoot.

svetovalec specialist za živinorejo