Zatiranje pelinolistne ambrozije in plevelov na strniščih
datum: 06.08.2026
Ob cestah, poteh in na kmetijskih površinah po celotni Primorski kljub sušnim razmeram opažamo rast in cvetenje pelinolistne ambrozije, ki smo jo dolžni vsi lastniki zemljišč zatirati preden cveti, da preprečimo širitev močno alergenega cvetnega prahu v okolje.
Ob cestah, poteh in na kmetijskih površinah po celotni Primorski kljub sušnim razmeram opažamo rast in cvetenje pelinolistne ambrozije, ki smo jo dolžni vsi lastniki zemljišč zatirati preden cveti, da preprečimo širitev močno alergenega cvetnega prahu v okolje.
Poleg zatiranja ambrozije je pomembno tudi zatiranje plevelov na neobdelanih strniščih, kjer so problematični večletni koreninski pleveli npr. slak, osat, pesjak, pirnica, divji sirek, njivska meta, topinambur, robida,… Plevele pustimo, da se razrastejo (veliko listov), saj le tako lahko plevel skozi liste v koreninski sistem sprejme več aktivne snovi in je tako učinkovitost zatiranja večja. Zatiranje izvedemo preden pleveli semenijo, saj po tretiranju z glifosatom zeleni deli rastlin porjavijo, semena ki so na tleh, pa ohranijo kalivost in vzkalijo v naslednjem posevku. / V času največje suše in vročine izvajamo mehansko zatiranje plevelov, da preprečimo cvetenje (ambrozija) oz. semenenje plevelov. Zatiranje trajnih plevelov z neselektivnimi herbicidi pa izvedemo, ko se rastline ponovno obrastejo na jesen. V suši in vročini rastline fiziološko mirujejo in je zato učinkovitost herbicidov manjša. Učinkovitost zatiranja s herbicidi je večja koncem poletja in začetek jeseni, ko rastline začenjajo polnit hranilne snovi v koreninski sistem in gre s tokom hranilnih snovi tudi aktivna snov globlje v korenine. PRI ŠKORPLJENJU PAZIMO, DA NE PRIHAJA DO ZANAŠANJA NA SOSEDNJE GOJENE RASTLINE ! Več o zatiranju ambrozije in plevelov si preberite v priponki !
