USTREZNA OSKRBA KONJ Z VODO V VROČIH POLETNIH RAZMERAH
datum: 04.08.2026
Ob trenutnih visokih temperaturah je zelo pomembna zadostna oskrba živali z vodo. V tem članku se bomo osredotočili na potrebe konj po vodi, vplivu krmljenja in na kaj moramo biti pozorni pri napajanju in zagotavljanju higiene napajalnih mest.
Kakovost vode
Voda za konje naj bo sveža, brez priokusa s temperaturo 9-12 °C. Pitna voda iz vodovodnega omrežja je glede kakovosti primerna vendar nekateri konji zavračajo klorirano vodo. Pri samooskrbi z vodo, npr. preko vodnjaka je potrebno spremljati kakovost vode. Onesnaženje z gnojevko ali gnojnico lahko poleg slabših organoleptičnih lastnosti, zaradi katerih živali vodo manj rade pijejo, povzroči tudi povečane koncentracije amonijaka, žveplovih spojin, kalija ali natrija. Potrebno je redno preverjati tudi mikrobiološko kakovost vode, zlasti prisotnost salmonel in bakterije Escherichia coli. Na območjih z obstoječo ali nekdanjo industrijsko dejavnostjo ni mogoče izključiti niti onesnaženja s težkimi kovinami. Na pašnikih se večkrat ponujajo naravni viri za oskrbo z vodo. Tudi v takih primerih je potrebno spremljati kakovost vode, ker niso vsi potoki tako čisti, kot se zdijo na prvi pogled. Pri napajanju iz stoječih voda je potrebna posebna previdnost zaradi tveganja za okužbo s paraziti (zlasti jetrnimi metljaji, katerih razvoj poteka preko vodnih polžev kot vmesnih gostiteljev).
Napajanje
Ne glede na vrsto reje morajo imeti konji neomejen dostop do pitne vode. Odstopanja so dovoljena v primerih, ko pozimi zmrzuje in se živalim večkrat dnevno ponudi svežo vodo. Na kmetijah se najpogosteje uporabljajo koritasti napajalniki. Ti praviloma ne predstavljajo težav, razen kadar se z njimi intenzivno igrajo predvsem mlada žrebeta ali kadar konji zaužijejo prevelike količine vode med hranjenjem. V slednjem primeru lahko pride do slabšega mehanskega drobljenja krme med žvečenjem, kar lahko neugodno vpliva na prebavo.
Napajalna korita je potrebno dnevno čistiti, odstranjevati biofilm in ostanke krme in drugo umazanijo.
Če pride do zmanjšanja dnevne porabe vode, je potrebno preveriti naslednje točke:
- Ali so korita za pitje vsak dan čista/očiščena?
- Ali so na koritih za pitje ostri robovi, ki bi lahko povzročili poškodbe?
- Ali prihaja do uhajanja električnih tokov zaradi okvarjenih električnih vodov?
- Ali voda kaže senzorične nepravilnosti, ki negativno vplivajo na vonj/okus? Predvsem je treba upoštevati povečano vsebnost klora ali železa
Potrebe po vodi
Vnos vode uravnava osmolarnost plazme. Občutek žeje se pojavi, ko se osmolarnost plazme poveča za približno 3 % ali ko se volumen plazme zmanjša za približno 6 %. Žeja se praviloma pojavi tudi po zaužitju krme, saj se med prebavo v lumen prebavil izločajo večje količine prebavnih sokov. Potreba po pitju se poveča tudi po telesnem naporu oziroma delu ter pri visokih temperaturah okolja zaradi povečanih izgub vode z znojenjem. Pri temperaturah okoli 0 °C živali običajno pijejo približno enkrat na uro, pri temperaturah okoli 30 °C pa se pogostost pitja poveča na približno 1,8-krat na uro.
Če obrok temelji predvsem na suhi krmi (npr. senu ter peletirani močni krmi ali müsli), konji zaužijejo približno 3–3,5 kg vode na kilogram suhe snovi krme.
Tabela 1. Dnevne potrebe konj po pitni vodi pri krmljenju s pretežno suho krmo (po Meyer in Coenen, 2014)
| Kategorija živali | Potreba po vodi (l/100kg telesne mase) |
|---|---|
| Žrebe | 7–10 |
| Odrasel konj – vzdrževanje | 3–5 |
| Odrasel konj – lahka obremenitev | 5–7 |
| Odrasel konj – težka obremenitev | 7–10 |
| Kobila v laktaciji | približno 8 |
| Na kilogram suhe snovi krme | 3–3,5 kg vode |
Izguba vode poteka predvsem z urinom, blatom in znojem. Količina vode, izločene z urinom, je v veliki meri odvisna od stopnje koncentracije urina. Večji vnos beljakovin in mineralnih snovi poveča količino izločenega urina, s tem pa tudi potrebe po vodi. V običajnih razmerah konji dnevno izločijo približno 2 litra urina na 100 kg telesne mase, pri visokih temperaturah okolja ali večjih izgubah vode z znojenjem pa se količina urina izrazito zmanjša.
Količina vode, izločene z blatom, je močno odvisna od sestave obroka. Vsebnost vode v blatu običajno znaša med 60 in 80 %, kar ustreza približno 0,5–3,5 litra vode na 100 kg telesne mase na dan. Večji delež slabo prebavljivih sestavin v obroku poveča izločanje vode z blatom in posledično tudi potrebe po pitju. Pri driski se lahko vsebnost vode v blatu poveča na več kot 90 %.
Pri delovnih konjih, zlasti v toplih dneh, pomemben delež izgub vode predstavljata tudi izhlapevanje vode skozi dihala in predvsem znojenje. Količina izločenega znoja je odvisna od intenzivnosti obremenitve.
Tabela 2. Količina znoja glede na intenzivnost obremenitve (po Meyer in Coenen, 2014)
| Intenzivnost obremenitve | Količina znoja (l/100 kg telesne mase/dan) |
|---|---|
| Lahka | 0,5–1,2 |
| Srednja | 1,3–1,7 |
| Težka | 1,8–2,4 |
| Zelo težka | 2,5 do >5 |
Kobile v laktaciji z mlekom dnevno izločijo približno 3 litre vode na 100 kg telesne mase.
Če obrok temelji predvsem na sveži zeleni krmi, konji z njo pogosto zaužijejo več vode, kot je njihove fiziološke potrebe. Zato konji na paši od jeseni do pomladi praviloma popijejo zelo malo dodatne vode.
Pomanjkanje in presežek vode
Če konju ni na voljo zadostna količina kakovostne vode, se najprej zmanjša zauživanje krme. Poleg tega se poveča vsebnost suhe snovi v prebavni vsebini, kar poveča tveganje za nastanek kolik.
Prekomeren vnos vode ima v kliničnem smislu manjši pomen. Poleg povečanega izločanja urina se lahko pojavi tudi nagnjenost k prezgodnjemu potenju.
Članek je povzet po prevodu članka, ki je bil objavljen 3.8.2026 na nemški spletni strani lkvsachsen.de. v rubriki LKS-Landwirtschaftliche Kommunikations- und Servicegesellschaft mbH Pferd.. Avtor članka je Dr. Cornelia Rückert. Članek v originalu je dostopen na sledeči povezavi: LKV Sachsen: Wenn’s mal wieder heiß wird - Zur Wasserversorgung des Pferdes.
Pripravil:
Adam Raspor, uni.dipl. inž. zoot.
svetovalec specialist za živinorejo
