Poročilo iz strokovne ekskurzije: Nemčija, 20 – 24 April 2026

datum: 28.05.2026

Strokovna skupina za vinogradništvo in vinarstvo KGZS, se je v sodelovanju z Javno službo v vinogradništvu in vinarstvu – JVS pod vodstvom koordinatorja JVS dr. Rusjana udeležila izobraževanja v Nemčiji.

Program je bil strokoven, s temami, ki so pokrivale tako ekološki, biodinamični in integriran način pridelave in predelave grozdja; z velikim poudarkom na prilagajanju podnebnim spremembam in stroškovni optimizaciji nasadov v danih pogojih, ki jih krojita predvsem relief in podnebje.

Obiskali smo 2 vinorodni območji: Rheingou in Mosel, ki imata skupno značilnost, bližino velikih rek (Ren in Mozela). Reki s svojim vplivom na mikroklimo omogočata pridelavo vinske trte v ozkem območju ob njenem toku. Zato sta oba vinorodna okoliša ozka in dolga. Skupno je v Nemčiji zasajeni okvirno 100 000 ha vinogradov, od tega je 15,7 % vključenih v ekološko pridelavo.

1. DAN: TOREK 21.4.2026

Prvi dan ogledov je zajemal obisk univerze Hochschule Geisenheinm Universityin in dve vinogradniški družinski kmetiji v vinorodnem okolišu Rheingau.

Vinorodni okoliš Rheingau

Slika1: Vinorodni okoliš Rheingau

HOCHSCHULE GEISENHEINM UNIVERSITY

Univerza je od leta 2013 samostojna univerza, katere glavno delo temelji ravno na vinogradništvu. Pripravili so nam predavanje, na katerih je bil predstavili program dela, študijski programi in projekti s katerimi se ukvarjajo. Sledilo je predavanje na prostem z strokovno vodenim ogledom vinogradniških površin.

V vinorodnem okolišu Rheingau je zasajenih 3000 ha vinogradov. 25% le-teh je vključenih v ekološko pridelavo. Kot glavni razlog za vključevanje v ekološko pridelavo navajajo željo potrošnikov in interes vinogradnikov.

Prav tako kot drugod, se tudi v Nemčiji se srečujejo s težavo prenosa znanja na kmete, predvsem na mlajšo generacijo, saj se povečuje uporaba umetne inteligence in raznih lahko dostopnih virov prek spleta, kjer pa so žal informacije velikokrat nekvalitetne ali celo zmotne.

V sklopu univerze obdelujejo 30 ha vinogradov, obenem pa sodelujejo tudi z okoliškimi vinogradniki. 10 ha obdelujejo za raziskave, 20 ha vinogradov pa je namenjenih trženju. Glavni sorti sta ¨Renski rizling¨ in ¨Modri pinot˝. Sodelujejo tudi z javnimi organizacijami in društvi.

Glavni področja dela so proučevanje gojitvenih oblih na položnejših tleh in strmih pobočjih (spremljajo hektarski donos, stroške obdelave, čas obdelave…). Zaradi drage delovne sile, ki je je tudi vedno manj, je velika težnja na tem, da se delo v vinogradih čim bolj optimizira in tako poceni proizvodnjo ob še vedno dovolj kakovostnem in količinsko ugodnem pridelku.

Prav tako spremljajo vplive podnebnih sprememb, ki se v nekaterih primerih izkazujejo tudi kot pozitivne. To je predvsem manj padavin (cca 540 mm na leto) v določenih delih leta, kar zmanjšuje ugodne pogoje za razvoj peronospore (nemška zakonodaja dovoljuje uporabo do 3 kg čistega bakra na hektar na leto) in vpliva na drugačno dinamiko razvoja oidija (količina žvepla ni omejena). Prav zato so določeni predeli vedno bolj ugodni tudi za ekološko in biodinamično pridelavo. V zadnjih letih so svoje raziskave usmerili, v večji meri, tudi v tla in preučevanje mikrobioma v tleh, saj se izkazuje, da le ta lahko zelo pozitivno vpliva na koreninski sistem in posledično na boljšo rast vinske trte. Zato so v poskuse vključene tudi raznovrstne oblike skrbe tal. Videli smo vse od popolnoma obdelanih, do delno in v celoti zatravljenih vinogradov, v kombinaciji z različnimi gojitvenimi oblikami.

V vinograde vključujejo tudi ukrepe za povečanje biodiverzitete. Zaradi velikih neprekinjenih površin vinogradov so v vinogradih nameščene hišice za žuželke in gnezdilnice za ptice. Preučujejo tudi »gozdno vinogradništvo«, ko v vinograde zasajajo različne drevesne vrste (kostanj, kutina).

Za izvajanje zaščite testirajo tudi drone. Izvajali so tudi poizkus izpustov ogljikovega dioksida, ki pa se je zaradi zelo visokih stroškov prekinil. Videli smo tudi poskusno uvajanje stacionarne in mobilne fotovoltaike v vinogradih.

Fakulteta ima tudi poskusni ekološki vinograd za prihodnost, kjer preizkušajo različne tehnološke ukrepe, preizkušajo in uvajajo različno robotizacijo in iščejo rešitve kako optimizirati pridelavo. Del vinograda bodo poskusili obdelovati z izključno površinsko obdelavo, brez posegov v tla. Veliko prihodnjega dela nameravajo posvetiti opazovanju tal in življenju v tleh.

Del programa je tudi vinograd postavljen z namenom sodelovanja študentov, pridelovalcev in podjetij, ki izdelujejo opremo in stroje za vinogradništvo. Opora v vinogradih je iz različnih materialov (leseni koli, kovinski koli...), različne so gojitvene oblike, različni tipi obdelave tal. V teh vinogradih lahko proizvajalci vinogradniške mehanizacije demonstrirajo svojo opremo in v sodelovanju s študenti in pridelovalci proučujejo učinkovitost in optimalnost rabe. To podjetjem pomaga pri razvoju svojih produktov, s pridelovalci lahko izmenjujejo mnenja, le-ti pa se lažje odločajo o nakupu, primernem za njihov tip obdelave in terena vinograda. Srečanja imajo 1x tedensko. Srečanja so posneta in strokovno vodena. Vsebina je kasneje posredovana na povezavo, ki ji je možno slediti preko QR kode, ki je dostopna tudi v vinogradu. Tako se lahko za posamezno leto lahko sledi vsem srečanjem, tudi če se jih ne moreš fizično udeležiti.

vinogradi univerze, namenjenim poizkusom

Slika 2: Vinogradi univerze Hochschule Geisenheinm, namenjeni poizkusom

JSKS bo videne prakse in izkušnje prenesla naprej do vinogradnikov.

S fakulteto smo navezali stike za nadaljnja sodelovanja. S tem služba krepi AKIS tudi na mednarodnem nivoju.

Družinska kmetija WEINGUT JOHANNISHOF

Družinska kmetija ima zelo dolgo tradicijo, ki sega v leto 1685. Sedanji gospodar predstavlja že deseto generacijo in pove, da so v okolici vinarji, katerih začetki segajo še dlje v zgodovino. Kmetija se nahaja v okolišu Rheingau ob reki Ren. Okoliš je omejen na ozek pas ob reki, širok le 2 km, dolg pa 40 km.

V Nemčiji se pridelovalci po velikosti vinogradov delijo okvirno v 3 skupine. Majhni vinogradniki z vinogradi do 10 ha površin. Srednje veliki vinogradniki z 10 do 30 ha vinogradov in veliki vinogradniki z več kot 30 ha vinogradov. Zadružni sistem izginja in predstavlja le še okoli 4% proizvodnje. Težava s prenosom kmetij na mlajšo generacijo, je vedno bolj pereč problem tudi pri njih.

Na kmetiji obdelujejo 18 ha vinogradov. Glavna sorta na kmetiji je ¨Renski rizling¨, pridelujejo pa tudi nekaj ˝Belega pinota¨. Izredno velikega pomena je zdravje in kakovost grozdja, na kar dajejo zelo veliko pozornosti.

Pri predelavi jim je zelo pomembna sledljivost vsakega koraka, zato so pri vseh delih osebno prisotni in čim več poskušajo narediti sami. Skrbno sledijo iz katerega vinograda je bilo grozdje in kakšna je bila njegova kakovost in analiza osnovnih parametrov. Predelava grozdja v vino je zelo skrbno vodena. Delo in upoštevanje predpisov nadzoruje tudi vinska inšpekcija, ki lahko pride nenapovedano med trgatvijo iz izvede kontrolo. V kleti uporabljajo inoks in leseno posodo. Les ima v njihovi kleti še vedno zelo velik pomen. Velikost lesenih sodov je 1000 l, kar daje primerno razmerje med volumnom in površino za zorenje belih vin. Prvo žveplanje vin se izvaja po občutku, s strogim spremljanjem vina. Vino, ki zori na kvasovkah, je lahko brez žvepla tudi daljše obdobje. Vino polnijo sami. Dejstvo, da so samostojni in vino napolnijo kadar je zanj optimalen čas jim zagotavlja dodatno garancijo za kakovost. Za usluge polnitve so namreč potrebne predčasne najave, tudi v več mesecev vnaprej.

Da vino dobi dovoljenje za promet, mora preiti tako kemijsko analizo (akreditiran laboratorij), ter dobiti organoleptično oceno (državna komisija).

Pohvalen je tudi prodajni pristop, ki pridelovalce združuje in omogoča prodajo točno določenega tipa rizlinga, ki so ga poimenovali CHARTA. Organizacija se zavzema za združevanje pridelovalcev za prodajo najboljšega rizlinga, narejenega po določeni tehnologiji, z dobrih leg in zdravega grozdja. Da vino lahko prodaš pod tem imenom mora preiti dve komisiji in mora ustrezati stilu, ki je določeno za to ime.

V kleti smo degustirali 5 različnih vin sorte renskega rizlinga. Od zelo svežega, kislinsko bogatega, v nadaljevanju certificirano vino CHARTA in vina poznejših trgatev in različnih tehnologij, ki so bile skrbno predstavljene. Izbira grozdja, primerne lege, spremljanje sladkorne stopnje in kislin so glavni faktorji za kategorizacijo, izbiro tehnologije in končno kakovost vina.

Družinska biodinamična kmetija WEINGUT PETER JAKOB

Sedanji lastnik je druga generacija vinarjev v družini. Kmetija obdeluje 20 ha vinogradov, kar jih uvršča v srednje velike vinogradnike. Glavna sorta je ¨Renski rizling¨, nekaj pa imajo ˇModrega pinota¨. Leta 2004 so se preusmerili v biodinamično pridelavo grozdja in vina in pridobili certifikat Demeter. Prehod je bil postopen. Vmesni korak je bilo ekološko kmetovanje. Mehki prehod jim je omogočali tudi postopno prepoznavo na trgu in iskanje strank, ki so naklonjene in željne takih vin. Znanje in izkušnje si biodinamične kmetije (v bližnjem okolišu so še štirje) delijo med sabo.

Poudaril je, da je se je za izredno pomembno izkazalo opazovanje vinogradov in lastne izkušnje kombinirati s priporočenimi tehnologijami. Tako so ugotovili, da njihovi vinogradi najbolje uspevajo, če na vsakih 4-5 let obdelajo vsak drugi medvrstni prostor in za ozelenitev zasejejo posevke avtohtonih rastlin. Kompost dodajajo na vsake dve do tri leta. Delajo ga sami, prav tako biodinamične pripravke. Gnoj dobijo na živinorejski kmetiji iz bližine.

Pri biodimaničnem vinogradništvu je zelo pomembno varstvo vinske trte. To zahteva veliko ročnega dela v vinogradu, da se zagotovi zračnost in seveda zaščita z bakrom in žveplom. Zaradi velikih površin in hitrega ukrepanja, predvsem ob primeru poslabšanja vremena, za škropljenje uporabljajo kar 4 pršilnike, da je delo končano v enem dnevu. Škropijo na cca 8-10 dni.

Na kmetiji so sprva prodajali odprto vino. Kmalu so se odločili za stekleničenje. Počasi, s prehodom na ekološki in kasneje na biodinamični način kmetovanja, so spremenili tudi stil vina. Iz čistih linij so prešli na bolj mineralna in kompleksna vina. Trgatev je vedno skrbno načrtovana. Poteka ročno. Grozdje sprešajo in čez noč pustijo na samobistrenu. Pretočijo in pustijo moštu, da začne svojo pot. Vsa vina so narejena preko spontane fermentacije. Fermentacija običajno starta v 5-7 dneh. Vrelnih nastavkov ne delajo. Mošt fermentira v lesenih sodih brez regulacije temperature in brez dohranjevanja. Fermentacije so velikokrat počasne in dolge (tudi 3 – 4 mesece). Tak tip tehnologije jim omogoča predvsem izredno nizek pH mošta. Pestrost naravne mikroflore, ki jo prinese grozdje iz vinograda daje vinu značilno kompleksnost. Žveplo dodajajo po končani fermentaciji. Vino nato še vsaj eno leto zori v lesenem sodu. Na kmetiji smo degustirali 5 vin sorte renski rizling. Vina so bila izredno lepih, kompleksnih aromatik. Zelo lepo je bil predstavljen tudi vpliv tal in kamnin, na katerih vinogradi rastejo in to svojo lego tudi izražajo v vinu.

2. DAN: SREDA, 22. 4. 2026

Drugi del ogledov je bil na območju Mosel, kjer so najbolj strmi vinogradi Nemčije, posajeni v glavnini s sorto Renski rizling. Tudi tam iščejo rešitve, kako ohraniti herojsko vinogradništvo na ekstremnih strminah. Zavedajo se, da bo zaradi pomanjkanja delovne sile in težaškega dela na takih strminah uvajanje robotizacije in digitalizacije v prihodnosti še kako pomembno. Na ekstremno strmih delih vinogradov varstvo vinske trte izvedejo s helikopterji, ostala strojna dela pa z goseničarji-vitli. Med vinogradniki je zato še kako pomembno zavedanje povezovanja.

Vinorodni okoliš Mosel

Slika 3: Vinorodni okoliš Mosel

Družinska kmetija KERPEN

Kot primer dobre prakse, smo obiskali družinsko kmetijo Kerpen, kjer kmetuje in obdeluje vinograde ob reki Mosel že deveta generacija. Območje ob reki Mozela je eno hladnejših območij v Nemčiji. Obdelujejo 9 ha vinogradov na različnih lokacijah in legah. Kmetijo je že prevzela mlada generacija, ki s svojimi inovativnimi pristopi pridelave in predvsem načini trženja želi nadaljevati z dolgoletno tradicijo. Starejša generacija pa s svojimi bogatimi izkušnjami ostaja pomemben člen v njihovi skupni zgodbi.

Zaradi ekstremnih strmih leg ekološka pridelava ni možna, ker so parcele drobne, razdrobljene in ležijo tesno druga ob drugi. Poleg tega so večinoma zelo strme in zato varstvo proti boleznim in škodljivcem izvajajo deloma s helikopterji. Izpostavljajo tudi, da imajo izredno heterogeno sestavo tal. V glavnem prevladujejo različnih skrilavci.. Škropilni program sestavljajo vinogradniki sami, skupaj s strokovnimi službami. Stroški varstva se sorazmerno delijo med vse vinogradnike. Na najbolj strmih legah imajo izjemoma tudi dovoljenja za uporabo dronov, katerega lahko uporabljajo le usposobljene osebe z licenco. Herbicide še vedno uporabljajo, saj gre za ekstremne strmine. Zaradi strmih leg zaenkrat še ni drugih možnosti. Vinogradi v teh skupnih kompleksih ob reki Mosel ležijo od vznožja sredine vrha hriba. Tudi oni občutijo posledice spremenjenih podnebnih razmer, saj se tudi tukaj srečujejo z vedno večjimi ekstremnimi pogoji, na eni strani s sušo, na drugi z močo pa tudi pozeba jim ne prizanaša. Sami spoznavajo, da tudi oni niso dovolj pripravljeni na spremenjene klimatske pogoje pridelave. Na kmetiji se poslužujejo tudi najete delovne sile, saj vsega dela niso sposobni opraviti sami. Delovna sila jih stane 15,00 €/uro. Nemčija ima trenutno predpisano minimalno ceno za najeto delovno silo, ki znaša 14,00 €/uro.

Pridelujejo vina različnih kakovosti: deželna vina, kakovostna, kabinet (kot vrhunsko vino pri nas) vina in vina posebnih kakovosti: pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino. Poleg mirnih vin pridelujejo tudi peneča vina-sekt iz Renskega rizlinga in Modrega pinota, iz katerega pridelujejo tudi mirno vino rose.

Polovico vinske posode predstavljajo leseni 1000 l sodi, ostalo so jekleni tanki. Vina načrtno negujejo v starejših lesenih sodih (najmlajši ima 35 let), saj ne želijo vpliva lesa, temveč le zorenje s počasno mikro-oksiginacijo skozi pore lesa. Glavni sorti sta Renski rizling s 95 % in Modri pinot s 5 %. So zagovorniki spontane alkoholne fermentacije z avtohtono mikrofloro. Pri negi uporabljajo minimalne količine žvepla. Žveplajo med predelavo, žveplanje vina, ko vino konča s fermentacijo in nekoliko po potrebi še tik pred polnitvijo. Zaključkov fermentacij ne spodbujajo, temveč so zagovorniki naravne poti razvoja vina.

Na področju trženja vina ugotavljajo, da je vino vedno težje prodati. Zato se zavedajo uvajanja novih pristopov, pomena sodelovanja na sejmih, predstavitvah vinarjev, namenske menjave vinskih etiket, ki so bolj privlačne in sporočilne za potrošnika.

Posebnost njihovih vin so alkoholne stopnje, ki se nahajajo v razponu od 7 do 12 vol. %, kar je za njihovo območje že visoko. Veliko prodajo na kmetiji, 60 % prodaje pa jim predstavlja izvoz. Največji kupec je Kitajska. Pri vinih, ki so pridelana iz vinogradov starih najmanj 25 let, uporabljajo oznako ALTE REBE - stare trte. Le to ni opredeljeno v vinskem zakonu. Imajo trte stare tudi do 100 let. Po nemški zakonodaji je na ceniku vin ob ceni za steklenico vina (npr: 0,75 l) obvezna tudi navedba cene za 1 l.

Nad predstavitvijo kmetije in vin smo bili izjemno navdušeni, saj je bila predstavljena z izredno srčnostjo, odkritostjo in pozitivizmom.

Družinska kmetija ACKERMANN

Kmetija se nahaja v Zeltingen-Rachtigu, v srednjem delu reke Mozele, nedaleč od Bernkastel-Kuesa in Traben-Trarbacha. Reka Mozela je levi pritok Rena, v katerega se izliva pri Koblenzu.

Kmetijo vodita Harald in Anne Junglen. Sin Marius je enolog v priznani vinski kleti, s 130 ha vinogradniških površin, ki stoji v neposredni bližini. Marius doma pomaga pri kletarjenju in bo v letu 2026 prevzel vodenje domačega posestva in kleti. Družinska kmetija Ackermann obdeluje 3 ha vinogradov s 24 parcelami na strmih legah ob reki Mozeli. Klima s sončnimi dnevi in hladnimi nočmi daje vinom, pridelanim iz grozdja na tleh iz skrilavca, poseben karakter. Trte so posajene na štirih legah: Zeltinger Himmelreich, Zeltinger Schloßberg, Zeltinger Sonnenuhr in Zeltinger Deutschherrenberg. Zaradi strmih leg uporabljajo pod trtami herbicide, ker obdelava tal zaradi strmin ni mogoča. Večino dela opravijo sami, pomoč potrebujejo pri zelenih delih in v času trgatve.

V njihovi proizvodnji je 90 % sorte Renski rizling, razliko pa predstavljata sorti Beli pinot in Rizvanec. Za kakovost je po njihovem mnenju ključna ročna trgatev. Za regijo je značilna pridelava vin z ostankom sladkorja, polsuha vina so pri potrošnikih dobro sprejeta. Kakovost vin nastane v vinogradu, poseben pomen pa pripisujejo spontani fermentaciji in daljšemu ležanju na kvasovkah. Pridelujejo vrhunska vina kot tudi vina posebnih kakovosti, za kar je še posebej primerna sorta Renski rizling.

Samo vinogradništvo s kletjo ne prinese dovolj prihodka, zato je ključnega pomena v tej regiji tudi turistična dejavnost. 2300 prebivalcev dveh vasi ustvari cca. 150.000 nočitev letno. Tudi Ackermannovi oddajo dva apartmaja z možnostjo aktivnega dopusta (pohodi po vinogradih in dolini reke Mozele, kolesarski izleti ob Mozeli ali v vinograde in okoliške gozdove, izleti z ladjo, izleti v Trier ali Luksemburg). Znana revija Feinschmecker jih je ponovno uvrstila v izbor "500 najboljših vinskih kleti v Nemčiji". Lani so uspeli v vinskem vodniku povečati oceno z 2 na 2,5 zvezdici. Z drugimi vinarji sodelujejo na različnih festivalih, organiziranih v regiji.

obdelava vinogradov s pomočjo vitlov