Oprašitev in oploditev pri češnji
datum: 14.05.2026
Češnja je sadna vrsta, pri kateri imata oprašitev in uspešna oploditev ključno vlogo za uspešno rodnost. Od odprtja cveta do ploda potekata procesa oprašitve in oploditve v več fazah in ker uspeh ni tako samoumeven kot se včasih zdi, je prav, da sadjarji tej temi namenimo nekaj pozornosti.
Češnjev cvet, opraševalci in uspešnost oprašitve
Po zgradbi je češnjev cvet dvospolen, popoln cvet. V posameznem cvetu najdemo tako moški del cveta- prašnike s pelodom, kot ženski del cveta- pestič z jajčno celico v plodnici.
Oprašitev je prenos peloda s prašnikov na brazdo pestiča in pri češnji to delo opravijo opraševalci. Poleg medonosne čebele so za uspeh oprašitve zelo pomembni divji opraševalci, to so čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke, metulji, hrošči, ose in ostale žuželke.
Od 575 skupaj znanih vrst je bilo v Sloveniji v letih 2021 in 2022 preštetih 239 vrst čmrljev in čebel samotark.
Divji opraševalci so pri kakovostni in množični oprašitvi cvetov v sadovnjaku z raziskavami dokazano nenadomestljivi in povečajo oprašitev tudi v nasadih, kjer je medonosna čebela zastopana v velikem številu.
V optimalnih razmerah za let medonosna čebela v sadovnjaku opravi 80-85% oprašitve, ostali opraševalci pa 15-20%. Za uspešno opraševanje s pomočjo čebel je potrebnih 3-5 panjev/ha, čebele v sadovnjak pripeljemo v začetku cvetenja.
Slika 1: Premičen čebelnjak v bližini sadovnjaka zagotavlja oprašitev v času cvetenja (SC Bilje, april 2026 foto: A. Leskovšek)
Slika 2: Rojenje- naravno razmnoževanje čebeljih družin. Stara matica s skupino čebel zapusti panj in išče nov dom (foto: A. Leskovšek)
Delo divjih opraševalcev opazimo predvsem takrat, ko čebela zaradi neugodnih vremenskih razmer ne leti. Vreme, ki onemogoča let čebele je vetrovno, oblačno, hladno in deževno.
Minimalna temperatura za let medonosne čebele v mirnem in jasnem vremenu je 8 °C z letom 100-200 m, v vetrovnem in oblačnem vremenu pa 13 °C. V optimalnih pogojih (17-22 °C, sončno in mirno) čebele letijo do 4 km daleč in na dan opravijo 6-8 letov.
V Sloveniji je znanih 39 vrst čmrljev. Pri sadnih vrstah, ki cvetijo zgodaj spomladi (npr. mandelj in marelica, ameriška borovnica), lahko oprašitev v celoti opravijo že pri 3 °C aktivni čmrlji. V zgodnje spomladanskem času so vsi čmrlji, ki jih vidimo, pravzaprav zimo preživele čmrlje matice. Opazimo lahko, da letajo nizko nad tlemi in iščejo ugodno mesto za gnezdenje.
Poleg letenja pri hladnejših temperaturah in v dežju, so čmrlji aktivni bolj zgodaj zjutraj kot medonosna čebela in so lahko zato bolj izpostavljeni fitofarmacevtskim sredstvom nevarnim za čebele, predvsem po zgodnje jutranjem ali nočnem škropljenju. S pravilno, odgovorno rabo FFS zato v sadovnjakih ne varujemo le medonosnih čebel, ampak tudi divje opraševalce.
Kljub svojemu nerodnemu videzu so čmrlji pri opraševanju hitrejši od medonosne čebele, saj v enakem času obletijo 2-4 krat več cvetov, kot medonosna čebela.
Ob enem kljub hitrosti odložijo dvakrat več cvetnega prahu kot čebela. Razlog za uspešnost je v njihovi velikosti in poraščenosti z dlačicami. Čmrlji imajo daljše jezičke od čebel in lahko oprašijo tudi rastline z daljšimi medovniki.
Za opraševalce v sadovnjaku poskrbimo z gnezdišči in setvijo medonosnih rastlin po robovih sadovnjaka.
Sliki 3 in 4: Skrb za divje opraševalce v sadovnjaku- gnezdišča (foto A. Leskovšek)
Oploditev
Ker je češnja po naravi samoneoplodna sadna vrsta, potrebuje za ugodno oploditev v svoji bližini kompatibilne sorte. Predpogoj za kompatibilnost sort je sočasno cvetenje, dejavnik za uspeh pa je tudi genetska skladnost.
Časovna razlika v cvetenju je pri češnji med najzgodnejšimi in najbolj poznimi sortami 15-20 dni, cvetenje pa traja 7-24 dni.
Sliki 5 in 6: Razlika v fenološki razvojni fazi – pozna in zgodnja sorta na isti dan
(Goriška Brda, april 2026 foto: A. Leskovšek)
Za uspešno oprašitev v sadovnjaku načrtujemo saditev cca. 10% češnjevih dreves opraševalne sorte na način, da nobeno češnjevo drevo od opraševalne sorte ni oddaljeno več kot 30 m, kar je skrajna razdalja za uspešno možnost oprašitve. Uveljavljen sistem v intenzivnih sadovnjakih je sajenje dreves opraševalk v vsako tretjo vrsto kot vsako tretje drevo v vrsti.
Pri češnji poznamo tudi samooplodne sorte, pridobljene z žlahtniteljskimi postopki izzvanih mutacij, s katerimi cvetni prah pridobi lastnost združljivosti z jajčno celico istega cveta. Prva samooplodna sorta je bila sorta Stella, poimenovana in registrirana v Kanadi leta 1968.
Po uspešni oprašitvi cveta sledi proces oploditve, pri kateri kateri pelodno zrno požene kalček v plodnico pestiča.
Optimalna temperatura za oploditev je 15-25°C in zračna vlaga 60-80%. Pri nižjih temperaturah se čas kalitve pelodnega zrna podaljša in neoplojena semenska zasnova lahko odmre, pri visokih temperaturah in vetru pa se brazda pestiča suši, kar zmanjšuje možnost uspešne kalitve pelodovega zrna. Kalivost ploda je tako odvisna od sorte, temperature in ostalih okoljskih dejavnikov ter zaloge sladkorjev v pelodnem zrnu.
Razvoj ploda pri češnji se po sortah razlikuje in traja od 30 do največ 90 dni.
V prvi fazi po oploditvi se celice delijo hitro, govorimo o obdobju eksponentne rasti. Sledi druga faza, v kateri se rast ploda navidezno ustavi, v tem času se v plodu oblikuje semenska zasnova.
Seme izloča hormone – predvsem gibereline, ki spodbudijo nadaljnji razvoj ploda, neoplojeni plodovi brez hormonskega signala zato v tej fazi odpadejo.
V tretji fazi ponovno sledi hitra rast, tokrat v obliki povečevanja celic, ki se nadaljuje do zorenja.
Plod češnje 25% svoje teže pridobi v zadnjem tednu rasti, zato z obiranjem ob ugodnih vremenskih razmerah nikar ne hitimo.
Nastanek plodov in odpadanje plodov pri češnji
V prvem obdobju po oploditvi (do 14 dni) odpadajo plodiči z nerazvito semensko zasnovo.
Teden dni kasneje odpadajo plodiči, v katerih ni prišlo do dvojne oploditve.
V tretjem obdobju po oploditvi – ob barvanju odpadajo tudi plodovi z razvitim embrijem. Možni vzroki odpadanja plodov v zadnjem obdobju so sušni stres, pomanjkanje hranil in preobremenitev dreves, ki odvečne plodove odvržejo.
Nasvet: Skrb za kvalitetne cvetne brste se začne poleti
Razvoj cvetnega brsta pri češnji traja skupaj 8 mesecev- od sredine poletja, do spomladanskega cvetenja.
Na višjo kakovost rodnih brstov lahko vplivamo zgodaj jeseni (september/začetek oktobra) -pred odpadanjem listja, ko lahko z dodajanjem hranil preko lista neposredno vplivamo na kakovost cvetnega nastavka in oploditev v prihodnjem letu. Če škropljenje opravimo prezgodaj v poletju, lahko z dodatkom dušika spodbudimo rast predčasnih poganjkov, kar ni zaželjeno.
Hranila, ki jih v tem času dodamo s škropljenjem foliarno se shranijo neposredno v brstih drevesa. Preko listov dodamo Dušik, Bor in Cink, lahko v dveh odmerkih po priporočilu:
Urea 50 kg/ha (26 kg čistega N /ha)
Bor foliar (1 L/ha oz. po navodilu)
Cink foliar (1 L/ha oziroma po navodilu)
Ana Leskovšek, univ. dipl. inž. agr.
Svetovalka specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo, KGZS-Zavod GO
Davor Mrzlić, univ. dipl. inž. agr.
Vodja SC Bilje, KGZS-Zavod GO
Viri:
Long, L.E., Lang, G.A. & Kaiser, C. (2020). Sweet cherries CABI Publishing
Wójcik, P. & Morgaś H. (2013). Response of ‘Burlat’ sweet cherry trees to postharvest sprays of nitrogen, boron and zinc, Journal of Plant Nutrition Volume 36, 2013
Mrzlić, D. (2026): Opraševanje, oploditev in nastavek plodov pri češnji. Prispevek na posvetu O Češnji, Goriška Brda
Bevk, D. (2023). Divji opraševalci in pridelava hrane, (spletno predavanje) Nacionalni inštitut za biologijo https://www.youtube.com/watch?v=Jxs7ppKs79g
