Erozija tal kot vse večji izziv - Zaključna konferenca projekta Ero-STOP

datum: 31.03.2026

Erozija tal kot vse večji izziv: od raziskav do konkretnih rešitev - Zaključna konferenca projekta Ero-STOP

Erozija tal ni več oddaljen, neopazen pojav, temveč vse bolj prisoten proces v različnih tipih rabe prostora, vključno z urbanimi območji, kmetijskimi zemljišči, gozdovi ter drugimi naravnimi in antropogeno preoblikovanimi površinami. Močne, kratkotrajne padavine, dolga sušna obdobja in veter postopno odnašajo rodovitno plast zemlje, ki je nastajala tisočletja. Posledice niso le okoljske, temveč tudi kmetijske ter povezane z vplivi na širši prostor in grajeno okolje.

Prav zato smo v okviru programa Interreg VI-A Italija-Slovenija leta 2024 osnovali čezmejni projekt Ero-STOP – »Napredni in trajnostni pristopi k preprečevanju erozije tal«, v katerem smo strokovnjaki in raziskovalci iz Slovenije in Italije dve leti raziskovali, kako erozijo bolje razumeti in predvsem, kako zmanjšati obseg erozije in omiliti njene vplive. Projekt smo zaključili s konferenco v Area Science Park v Padričah pri Trstu.

Nosilec projekta je bil Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, sodelovali pa so tudi projektni partnerji: Univerza v Ljubljani (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Naravoslovno tehniška fakulteta) in Univerza IUAV iz Benetk, Občini Ajdovščina in Devin-Nabrežina ter Razvojna agencija vzhodnega Veneta - VEGAL. Kot pridružena partnerja sta pri projektu sodelovala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Regijska razvojna agencija ROD.

Kaj smo ugotovili?
Naše raziskave so pokazale, da erozija poteka različno glede na naravne danosti in rabo tal:
• na ravninskih kmetijskih območjih v Italiji gre predvsem za počasno, a stalno izgubo rodovitne prsti,
• v gričevnatih vinogradniških območjih Vipavske doline in na Krasu pa so erozijski procesi pogosto intenzivnejši, zlasti na sveže oblikovanih, nezatravljenih površinah. Na območjih z neugodnim vpadom flišnih plasti pa se lahko poleg padavinske erozije pojavljajo tudi plazovi.

S podatki, pridobljenimi na terenu in v laboratoriju ter iz prosto dostopnih virov, smo izvedli modelne izračune ter ocenili letne izgube površinskega sloja tal na izbranih območjih vzhodnega Veneta in v gričevnatih območjih Vipavske doline. Hkrati smo dokazali, da lahko že nekatere razmeroma preproste kmetijske prakse – pokrovne rastline, manj intenzivna obdelava tal, zatravitev med vrstami ter terasiranje – učinkovito omilijo erozijo.

Poseben poudarek smo namenili prenosu znanja v prakso. Pripravili smo dvojezično brošuro z jasnimi priporočili za kmetovalce in investitorje na kmetijskih zemljiščih, vzpostavili pa smo tudi stalno čezmejno skupino strokovnjakov (Erosion control group - ECG), ki bo z delom nadaljevala tudi po koncu projekta.

Od raziskav k ukrepom
Eden najpomembnejših rezultatov projekta je čezmejni akcijski načrt, ki ne ostaja le pri analizi težav, temveč predlaga konkretne smeri: boljše prostorsko načrtovanje, dostopne podatke o ranljivosti tal ter spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks.

Opozorili smo tudi na zakonodajne vrzeli, predvsem na pomanjkanje sistematičnega pregleda ranljivosti tal, povezane z njihovo sestavo, lastnostmi ter pogoji za tok vode, kar bi omogočilo pravočasno in preventivno ukrepanje še pred nastankom škode.

Pomemben del konference je bil namenjen tudi širšemu razumevanju podnebnih tveganj. Izr. prof. dr. Nejc Bezak z Univerze v Ljubljani je pokazal, da so erozija, poplave, plazovi in druge naravne nesreče del istega hidrološkega odziva prostora na vedno bolj ekstremne vremenske pojave. Poudaril je, da se intenzivnost padavin povečuje hitreje, kot se prilagajajo prostorski in kmetijski ukrepi.

Na pomen varovanja tal kot temelja prehranske varnosti je opozorila državna sekretarka Maša Žagar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izpostavila je, da podnebne spremembe v zelo kratkem času uničujejo tisto, kar je narava ustvarjala tisočletja, zato mora postati zaščita tal dolgoročna razvojna prioriteta tako za urbana kot podeželska območja.

Skupno sporočilo, do katerega smo prišli, je jasno: erozije tal ne moremo več obravnavati kot obrobni problem, temveč kot ključni izziv za prihodnost kmetijstva, urejanje prostora in varnosti ljudi.

Projekt Ero-STOP sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija.