Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Slika svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

Slika tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

Slika načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

Slika rast

Rast je pot do cilja

Slika začne

Tu se vse začne

Slika prihodnost

Zremo v prihodnost

Slika lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Požar na Krasu: prvi vtisi o nastali škodi

datum: 27.07.2022

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon si je včeraj ogledal požarišča na Krasu. Skupaj s terenskim kmetijskim svetovalcem, ki pokriva teren Goriškega dela Krasa, Tomažem Volčičem sta strnila prve vtise o nastali škodi:

Na območju Krasa in na obronku Mirna so pogorela vsa kmetijska zemljišča, ki niso bila v bližini naselij. Nekateri travniki so goreli tik pred domovi. Poleg tega je nekaj škode tudi na gospodarskih poslopjih in na mehanizaciji, ki jo lastniki niso uspeli pravočasno umaknit na varno. Sicer pa je največ škode nastalo na travnatih površinah, torej na travnikih in pašnikih, saj so le ti razdrobljeni v širši okolici gospodarstev in oddaljeni od vasi. Ogenj je prešel nekaj trajnih nasadov predvsem oljk, sivke, v manjši meri začetne vrste v vinogradih, njive in vrtove. V okolici vasi Sela na Krasu je bilo zaradi velike ognjene stihije v celoti uničenih par oljčnikov, med njimi tudi en velik 1ha. Ker so drevesa mlada, ni še gotovo ali bodo preživela. V Mirnu je ogenj delno prizadel nasad jablan. Veliko je tudi gospodinjstev, ki so za samooskrbo obdelovali manjše vrtove in jim je požar pobral ves pridelek. Par kmetij je živali varno selila v druge vasi na Primorskem, kjer so jim nudili osnovno oskrbo.

»Iz kmetijskega vidika so največ škode utrpeli tisti živinorejci, ki upravljajo večje, obsežne površine travnikov in pašnikov. Škoda se bo pri teh kazala predvsem v pomanjkanju krme, saj je le ta bila zaradi suše že na splošno skromna, poleg tega so ostali brez pašnih površin in so že sedaj primorani dokrmljevati živali, da vendarle preživijo do naslednje pomladi. Živinorejske kmetije bodo sigurno, v kolikor ne bodo dobile krme,  primorane zmanjševati stalež živine,« izpostavlja direktor zavoda in dodaja »Gotovo pa je največ škode na gozdnih površinah. Dolgoročno gledano se bo škoda poznala tudi v naslednjih letih, saj je zgorela rodovitna prst in humus.«

Foto: Tomaž Volčič