Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Trajnostno kmetijstvo – pomen organske snovi v tleh za boljšo rodovitnost tal v Slovenski Istri

datum: 01.12.2020

Vzrokov za v povprečju nizke vrednosti organske snovi v tleh na njivskih površinah v slovenski Istri je več: predvsem gre za nizek vnos komposta v tla v osnovnem gnojenju in gre za ozek kolobar – žita so namreč zelo skromno vključena v zelenjadarsko poljedelski kolobar. Več v prispevku naše strokovnjakinje Jane Bolčič:

Glede na analize tal je na njivskih površinah v povprečju vrednost organske snovi le 1,5 %. Dobro pa je, da bi bila ta vrednost vsaj 2,8, ali pa še bolje 3,6. Vrednosti pH so na njivskih površinah visoke, te so v povprečju 7,2, zaradi tega, ker prevladujejo srednje težka, rjava karbonatna tla. V preteklosti so bila v zelenjadarsko – poljedelskem kolobarju bistveno bolj zastopana žita (pšenica, ječmen, oves,…) in tudi koruza, kar je pripomoglo k boljšim vrednostim organske snovi v tleh in boljši strukturi ter teksturi tal. Zaradi nizkih odkupnih cen za žito in koruzo so kmetje že v preteklosti opustili to pridelavo. Visoka vrednost pH v karbonatnih tipih tal ovira dostop nekaterih mikroelementov. Pomen posameznih makro in mikroelementov za nemoteno rast in razvoj rastlin:

  • Večina zelenjadnic najbolje uspeva pri pH med 6 in 7, visok pH tal močno vpliva na dostopnost rastlinskih hranil, na kopičenje toksičnih snovi v rastlinah in na mikroorganizme v tleh.
     
  • Organska snov v tleh omogoča boljše skladiščenje oziroma vezavo hranil v tleh, tla bogata na organski snovi bolje vežejo in zadržujejo vlago, izboljšajo se fizikalne lastnosti zemlje. Dobro pa je, da bi bila ta vrednost vsaj 2,8, ali pa še bolje 3,6. 
     
  • Dušik je pomembno rastlinsko hranilo, ki sodeluje pri večini procesov v rastlini. Pomanjkanje dušika v rastlini opazimo v primeru slabše rasti in blede barve. Iz zemlje ga rastline vsrkajo v obliki amonijaka (NH 4) in v obliki nitrata (NO 3).
     
  • Fosfor igra pomembno vlogo pri metabolizmu rastline in je pomembno rastlinsko hranilo v fazah razvoja koreninskega sistema, tako v času priprave sadik, kot tudi v času po presajanju sadilnega materiala. Fosfor igra pomembno vlogo pri razvoju cvetov, semen in plodov. Največ fosforja je rastlinam na voljo v vlažni in prezračeni zemlji s pH okrog 6,5. Pri nizkem pH se fosfor veže z železom in aluminijem in je tako rastlinam nedosegljiv. Pri višjem pH (nad 7) pa se tvori kalcijev fosfat, ki onemogoča rastlinam izkoristek fosforja. Značilni znaki pomanjkanja fosforja pri rastlinah so delno vijolično obarvani listi. Zato moramo pri načrtovanju gnojenja upoštevati koliko fosforja bo rastlinam na razpolago in ne samo koliko se ga nahaja v tleh. 
     
  • Kalij je rastlinsko hranilo, ki ga rastline potrebujejo v količinah, ki so primerljive z dušikom. Rastlinam, ki primanjkuje kalija, je otežen dostop dušika in vode. Take rastline so bolj občutljive na različne bolezni in imajo slabšo rast. Kalij se v tla sprošča večinoma iz kamnin. Ker je ta proces dolgotrajen in ker rastline hitro izkoristijo zaloge kalija, ga je potrebno dodati v obliki gnojil. Preveč kalija v tleh pa preprečuje dostop kalcija in magnezija.
     
  • Velikokrat pozabimo tudi na žveplo, ki je kot makro hranilo pomembno, predvsem v pridelavi šparglja, kapusnic in čebulnic zato priporočamo vsaj vsako drugo leto v osnovnem gnojenju tudi vnos gnojil, ki vsebujejo žveplo (npr. biozolfo).
  • Kalcij je zelo pomemben element za razvoj celičnih sten. Ta element pa je pri visokih temperaturah v poletnem času slabo mobilen v bazičnih tleh, zato predvsem v pridelavi plodovk (paradižnik, paprika, jajčevec) priporočamo foliarno dognojevanje rastlin s kalcijem.
     
  • Magnezij je pomemben element pri fotosintezi in pri razvoju semen. V bazičnih tleh dodamo magnezij v obliki magnezijevega sulfata, medtem ko kisla tla lahko apnimo (dolomitno apno)in s tem ukrepom zagotovimo prisotnost magnezija v tleh. Pomanjkanje magnezija se kaže v slabši odpornosti rastlin na sušo, mraz in na bolezni. Na starejših listih opazimo venske kloroze.
     
  • Železo je mikro hranilo, ki ga rastline izkoristijo v največjih količinah. Rastline lahko izkoristijo le topne oblike železa. Železo pa je najbolj topno pri nizkih pH, zato v bazičnih tleh nastopijo težave, ker se z vsako stopnjo pH več, topnost železa 100 x zmanjša. Znaki pomanjkanja železa v rastlini pa se kažejo kot med venska kloroza na mlajših listih.
     
  • Mangan, skupaj z železom tvori klorofil. Pospešuje kalitev semen in dozorevanje plodov. Pomanjkanje mangana se izrazi v pritlikavih rastlinah, klorozi in nekrozi rastlinskega tkiva. Pomanjkanje mangana se najbolj odraža v bazičnih tleh. V kislih tleh pa je topnega mangana lahko zelo veliko, kar pa deluje toksično na rastline.
     
  • Cink je pomemben element pri tvorbi mnogih rastlinskih beljakovin in hormonov, ki pospešujejo njihovo rast. Pomanjkanje cinka se pogosto pojavi pri pridelavi fižola in koruze, ki rastejo na bazičnih tleh. Dostopnost cinka iz tal še dodatno lahko ovira hladna zemlja in preveč fosforja.
     
  • Baker igra pomembno vlogo pri tvorbi klorofila, encimov in lignina. Vpliva pa na to, kako močno se bo rastlina sposobna zaščititi pred boleznimi in kako bo nadzorovala vlažnost. Pomanjkanje bakra v tleh se kaže v pomanjkanju cvetnega prahu in v manjšem številu plodov, vendar ne prihaja pogosto do pomanjkanja tega mikro elementa.
     
  • Pomanjkanje bora se kaže v manjši količini cvetnega prahu, v deformaciji vršičkov in v poškodbah konic korenin. Zelo je razširjeno pomanjkanje bora v bazičnih tleh, ker je izkoristek tega hranila zelo majhen. Tipičen primer pomanjkanja bora je gnitje cvetačne sredice. Vseeno pa je potrebna velika previdnost pri gnojenju z borom, ker že rahlo previsoke količine bora močno poškodujejo rastline.

 

Integrirana pridelava 

Pri integrirani pridelavi zelenjadnic je uveljavljena tehnologija pridelave na dvignjenih gredicah, ki jih opremimo s kapljičnim sistemom namakanja in jih prekrijemo s črno ali rjavo folijo. Preizkušamo tudi biorazgradljive folije, ki so okolju bolj prijazne, saj jih enostavno po zaključenem pobiranju pridelkov plitvo zadelamo v tla, kjer se dokončno razkrojijo. Pri taki tehnologiji pridelave zagotovimo optimalne pogoje za rast in razvoj rastlin, saj rastline na dvignjenih gredicah lahko nemoteno razvijejo močan koreninski sistem, ki je tudi pogoj za uspešno črpanje vode in hranil iz tal. Na ta način zagotovimo tudi dovolj zračna in odcedna tla ter ohranjamo dobro strukturo tal. Folija tudi ščiti tla pred izhlapevanjem vode iz tal in predvsem v zgodnjem spomladanskem obdobju ugodno vpliva na hitrejše segrevanje tal in tudi nudi zaščito rastlinam po sajenju, ker ublaži presaditveni šok. S kapljičnim sistemom namakanja zagotovimo bolj racionalno in ekonomično porabo vode. Kapljični sistem je nameščen pod folijo, kar pripomore tudi k manjšemu izhlapevanju vode iz tal, pa tudi k manjšemu pojavu bolezni, saj pri namakanju ne močimo listne mase. V poletnem času, ko nastopijo visoke temperature pa lahko namakamo njivske površine tudi v sredini dneva, da nekoliko ohladimo tla pred visoko pripeko in na ta način pomagamo rastlinam pri prevelikih stresnih situacijah. V stresnih situacijah priporočamo tudi uporabo biostimulatorjev, ki rastlinam v različnih razvojnih fazah lahko pomagajo prebroditi stresne razmere. Priporočamo uporabo preparatov, ki so izdelani iz rjavih alg (Ascophyllum nodosum) in mikro alg.

Zelo pomemben ukrep pri pridelavi plodovk v plastenjakih je tudi megljenje s pomočjo mikro razpršilcev, ki jih lahko namestimo nad rastline. Megljenje v plastenjakih v poletnem času izvajamo zgodaj zjutraj, ko je listna masa naših rastlin še hladna. V poletnih mesecih je še posebno pomemben ukrep pri pridelavi zelenjadnic v plastenjakih prezračevanje in tudi senčenje, ki ga pa izvedemo tako, da folijo poškropimo s posebno pasto iz naravnih voskov, ki jo razredčimo z vodo. Pomembni so še tudi ukrepi, kot so redno čiščenje zalistnikov pri paradižniku in ovijanje rastlin ob oporo in splošna higiena.

Tudi osnovno gnojenje in dognojevanje rastlin je pri pridelavi zelenjadnic na gredicah bolj racionalno in ekonomično, saj je osredotočeno na gredico in ne na celotno njivsko površino. Glede na rezultate predhodno opravljene analize tal v integrirani pridelavi v osnovnem gnojenju običajno vnesemo v tla del organskih in del mineralnih gnojil. Dognojevanje plodovk pa izvajamo na podlagi opazovanja rastlin s tekočimi mineralnimi gnojili, ki jih rastlinam dodajamo preko kapljičnih sistemov namakanja v posameznih fazah rasti in razvoja rastlin. Takoj po sajenju rastlin igra element fosfor zelo pomembno vlogo, saj pozitivno vpliva na rast in razvoj ter razvejanost koreninskega sistema, ki je ključnega pomena za črpanje vode in hranil iz vodne raztopine. V fazah rasti in razvoja listne mase pa poskrbimo za dognojevanje rastlin z uravnoteženim razmerjem glavnih hranil. V fazah pojava in debeljenja plodov posvetimo večjo pozornost kalijevim gnojilom, saj ima pri tem kalij izredno pomembno vlogo. Zadostne količine kalija v tleh pripomorejo k večji kakovosti plodov, k boljši obarvanosti plodov, k večji vsebnosti sladkorjev v plodovih in k boljšemu okusu plodov. Zaradi doseganja višje vsebnosti suhe snovi v plodovih lahko tudi naše pridelke bolj uspešno skladiščimo.

 

Ekološka pridelava

V ekološki pridelavi pa uporabimo organska gnojila in glede na rezultate analize tal lahko tudi določena mineralna gnojila, ki so dovoljena v ekološkem kmetovanju. Biorazgradljive folije, ki jih uporabljamo v ekološkem kmetovanju, so okolju bolj prijazne, saj jih po končanem pobiranju pridelkov lahko kar plitvo zadelamo v tla, kjer se razgradijo. Z gnojenjem 8 ton komposta na hektar vnesemo v tla 144 - 168 kg N, 60 – 88 kg P205 in 109 - 17 kg K20 in 1200 kg trajnega humusa. Tak odmerek komposta v osnovnem gnojenju pokrije potrebe zmerno intenzivnega poljedelsko – zelenjadarskega kolobarja po glavnih hranilih, veže ogljik in gradi tla.

Za izboljšanje rodovitnosti tal je nujno potrebno upoštevat širok kolobar, kar pomeni, da načrtujemo kolobar tako, da bomo v pridelavo vključili čim bolj pester nabor zelenjavnih vrst iz različnih družin. Na srečo imamo veliko število družin s širokim naborom sort in hibridov različnih vrst zelenjave:

  • Razhudnikovke: paradižnik, paprika, jajčevec, krompir.
  • Bučevke: grmaste bučke, jedilne buče, oljne buče, solatne kumare, kumare za vlaganje, dinje, lubenice.
  • Stročnice: grah, stročji fižol, fižol za zrnje, bob, čičerika, leča.
  • Košarice: mehkolistne sorte solate, krhkolistne sorte solate, batavia tip solate, endivija, cikorija, številne selekcije radiča, artičoka, kardij, regrat.
  • Kobulnice: korenje, peteršilj (listni  in korenasti), zelena (listna, gomoljasta in stebelna), koromač.
  • Lilijevke: por, čebula, česen, drobnjak, šalotka, špargelj.
  • Lobodovke: špinača, blitva, rdeča pesa. 
  • Kapusnice: glavnati in brstični ohrovt, glavnato in kitajsko zelje, nadzemna kolerabica, rdeča mesečna redkvica, brokoli, romanesco, cvetača, rukola.
  • Špajkovke: motovilec.
  • Rožnice: jagode. 

Uporaba organskih gnojil v ekološkem kmetovanju pripomore k povečanju mikrobiološke aktivnosti v tleh in počasnemu sproščanju hranil za naše rastline v različnih razvojnih fazah (razvoj koreninskega sistema, razvoj listne mase, razvoj cvetov in plodov). Izredno pomembno je, da z načrtovanim osnovnim gnojenjem in dognojevanjem omogočimo tako dobre pogoje, da bodo rastline razvile bogat koreninski sistem, ki bo sposoben oskrbeti rastline z makro in mikro hranili v vseh fazah svojega razvoja.  

Zeleno gnojenje je pozitiven ukrep za izboljšanje vsebnosti organske snovi v tleh in s tem tudi za izboljšanje rodovitnosti tal. Pri ukrepu zelenega gnojenja se priporoča setev različnih vrst žit, križnic, detelj in raznih trav (sudanska trava) ter cvetja v mešanicah za zeleno gnojenje. Več rastlin kot je vključenih v mešanico, boljši je alelopatski učinek pri izvajanju ukrepa zelenega gnojenja. Zaradi številnih neugodnih vremenskih razmer (daljša sušna obdobja) moramo v slovenski Istri skrbno izbirati rastline, ki jih bomo vključevali v mešanice za zeleno gnojenje. Metuljnice vežejo dušik iz zraka s pomočjo bakterije Rhizobium, ki se nahaja na koreninah različnih vrst metuljnic (detelje, lucerna, grašice,…). Metuljnice obogatijo tla z dušikom in fosforjem. Križnice (krmna ogrščica, gorjušice, krmne redkve, rukola,…) pa nam nudijo veliko organske mase in jih moramo mulčit ter takoj zaorati v tla. Pri mulčenju organske mase križnic se namreč sprošča obilo žveplastih spojin (glukozinolati), ki imajo razkuževalni učinek in nematocidno delovanje v tleh. Še posebej dober razkuževalni učinek dosežemo v primeru  izvajanja zelenega gnojenja v plastenjakih, ker gre za pokrito površino. V času, ko križnice zacvetijo (ne smejo pa semeniti) moramo listno maso mulčit in jo takoj zadelati v tla. V primeru, da tako obdelana tla v plastenjaku še pokrijemo s folijo, dosežemo resnično dobro razkuževanje tal tudi v globino. Različne vrste žit (ječmen, rž, oves,….) nam tudi nudijo obilo organske mase in obogatijo tla s kalijem. Minimalna obdelava tal dolgoročno pripomore k povečanju življenja v tleh in k mikrobiološki aktivnosti tal.

Pestrost rastlin za podor po posameznih vrstah:

  • Metuljnice: detelje, grašice, lupine, lucerna, soja,…
  • Žita: ječmen, rž, oves,…
  • Križnice: krmna ogrščica, krmne redkve,…
  • Ostale: sudanska trava, mungo, sončnice,…
  • Zdravilne rastline: kamilica, ognjič, janež, koromač,….

 

Tabela 1: Rastline primerne za kratkotrajno ozelenitev njivskih površin

VRSTA

ČAS SETVE

OPOMBA

Jara grašica

Čez leto

Ne prezimi, veliko organske snovi, veže N

Facelija

Čez leto, medovita

Ne prezimi, prenaša sušo

Lupina

Čez leto

Ne prezimi, globoke korenine

Oljna redkev

Čez leto, nematocidna

Ne prezimi, globoke korenine

Bela gorjušica

Čez leto, nematocidna

Ne prezimi, veliko organske mase

Mungo

Čez leto

Ne prezimi, hitra rast v vročini

Ozimna ogrščica

Jeseni

Prezimi, hitra rast, veliko organske mase

Krmna repica

Jeseni

Prezimi, veliko organske mase

Ječmen

Jeseni, spomladi

Večkrat mulčimo

 

Tabela 2: Primeri mešanic neprezimnih dosevkov

VRSTA

% V MEŠANICI

SEME (kg/ha)

OPOMBE

Oljna redkev +

Facelija +

Aleksandrijska ali

Perzijska detelja

60

20

20

ali 20

15

  3

  5

ali 4

Samo za podor

Bela gorjušica ali

Oljna redkev +

Facelija +

Jara grašica

60

ali 60

20

20

13

ali 15

  3

24

Lahko tudi za krmo

 

Primeri mešanic za pomlad:

  • Facelija + krmni grah + oljna redkev ali bela gorjušica
  • Jari ječmen + jara grašica + oljna redkev
  • Rž + jara grašica + bela gorjušica
  • Sudanska trava + sončnice + oljna redkev

 

Primeri mešanic za jesen:

  • Oljna ogrščica + ozimni ječmen + ozimna grašica
  • Ozimni ječmen + krmni grah + oljna ogrščica
  • Inkarnatka + ozimni ječmen + krmna repica

 


Pripravila: Jana Bolčič, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica