Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

POROČILO O OGLEDIH NA POLJIH KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE

datum: 29.07.2020

Dne, 22.7.2020 smo si v okviru projekta ECOBREED ogledali pridelavo povečini zgodnjih in srednje zgodnjih ekološki sort krompirja na kmetiji KOZINA v vasi Hrastje pred Kranjem in na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije, pod vodstvom dr. Petra Dolničarja in sodelavcev KIS-a, ki so nam tudi predstavili zastavljene poskuse na kmetiji in na poljih KIS-a, ki so namenjeni ekološki pridelavi.

Kmetijski inštitut Slovenije je dne, 22.7.2020 organiziral oglede ekoloških sort krompirja. Ogledali smo si poskus s 14 sortami ekološkega krompirja na kmetiji Kozina v vasi Hrastje pred Kranjem, nato pa še poskus z ekološkimi sortami krompirja v treh ponovitvah na ekoloških njivah KIS-a. V okviru projekta ECOBREED so preskušali tudi različne pripravke v varstvu krompirja predvsem v varstvu pred krompirjevo plesnijo, strunami in koloradskim hroščem.

Na kmetiji KONC Mateja pridelujejo ekološki semenski krompir za KIS. V letošnjem letu so preskušali še 14 ekoloških sort krompirja, ki so vpisane v EU sortno listo. Ogledali smo si gomolje (izkop dveh rastlin) naslednjih ekoloških sort: BOTOND (rdeča kožica), KELLY (francoska sorta), TWINNER (nizozemska sorta), OTOLIA (danska sorta), COLOMBA (nizozemska sorta, zelo zgodnja), TWISTER (nizozemska), LEVANTE (nizozemska), KIS KOKRA (slovenska sorta, srednje zgodnja), ALOUETTE (rdeča kožica, občutljiva sorta na črno listno pegavost), KIS KRIŽANEC (slovenska sorta, srednje pozna), TINCA (danska sorta, pozna), DELILA (francoska sorta, rdeča kožica, veliki pridelki), SALOME (zgodnja sorta) in CAROLUS. Letošnje leto je bilo za pridelovalce krompirja dokaj ugodno. Na kmetiji KONC so sadili krompir 8.4.2020. Na kmetiji obdelujejo 23 ha kmetijskih površin in 20 ha gozda. Pridelujejo 14 različnih kultur (različna žita in poljščine), tako da brez težav načrtujejo ustrezen kolobar. Za KIS pridelujejo ekološki semenski krompir KIS KOKRA na 0,8 ha. Ekološka sorta KIS KOKRA je odporna na krompirjevo plesen. Na njivski površini, kjer pridelujejo ekološki semenski krompir je bila predhodna kultura ječmen in ajda. Izvajajo le osnovno gnojenje s 40/50 ton uležanega hlevskega gnoja na ha. Krompirja ne dognojujejo. Po sajenju takoj ustvarijo grebene. Ko se pojavi plevel te grebene ponovno strojno raztegnejo, da uničijo plevele. Nato pa jih spet strojno oblikujejo, da se gomolji v tleh nemoteno razvijajo. Vsa opravila opravijo strojno. Okopavanje krompirja opravijo s prstastimi okopalniki vsaj 2 - 3 x na sezono. Včasih so nadzemne dele krompirja (cima) pred izkopavanjem uničevali z ognjem, danes pa cimo le mulčijo pred strojnim izkopom krompirja. Pri varstvu krompirja so še pred nedavnim za koloradski hrošč uporabili sesalnike, danes pa koloradskega hrošča tretirajo s pripravkom laser.

V Jabljah, na ekoloških pridelovalnih površinah KIS-a, pa smo si ogledali poskus v treh ponovitvah v katerega je vključenih več kot 70 ekoloških sort krompirja. Poskus so zasnovali v drugi polovici aprila. Parcelo so v osnovnem gnojenju pognojili s 30 ton starega uležanega gnoja na hektar. Dognojevali pa so le enkrat s 300 kg/ha AZOCOR-ja. Pri spremljanju poskusa ocenjujejo naslednje parametre: zdravstveno stanje posameznih sort, habitus rastlin, odpornost na bolezni (krompirjeva plesen, Y virus, črna listna pegavost krompirja, …) in na pojav škodljivcev (koloradski hrošč, strune, …..). Na delu poskusnega polja so preskušali tudi posamezne ekološke pripravke za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. V glavnem so preskušali učinkovitost: neemazal-a, naturalis-a, laser-ja in pripravke na osnovi entomopatogenih ogorčic (EO).

V zadnjem delu nam je dr. Dolničar predstavil zanimiv, a zahteven postopek žlahtnjenja ekološkega krompirja, ki ga izvajajo na KIS-u. Upajo, da bodo v bodoče lahko uspešno žlahtnili ekološke sorte krompirja in jih ponudili ekološkim pridelovalcem za pridelavo. Želijo pa si tudi več sodelovanja med posameznimi kmetijsko svetovalnimi službami in kmetijami, vse v želji, da bi povečali pridelavo in ponudbo povečini zgodnjih sort ekološkega semenskega krompirja v Sloveniji.

 

   

 

Jana Bolčič, KGZS Zavod GO