Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Slika svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

Slika tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

Slika načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

Slika rast

Rast je pot do cilja

Slika začne

Tu se vse začne

Slika prihodnost

Zremo v prihodnost

Slika lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Zahteve v pridelavi zgodnjega krompirja

datum: 25.03.2020

Pravilna kalitev gomoljev je pred sajenjem krompirja pomemben ukrep za uspešno pridelavo. Zgodnji krompir v manjšem obsegu lahko pridelujemo tudi v plastenjaku pod črno folijo. V tem primeru se nam tla dobro ogrejejo in lahko sadimo prve gomolje že v mesecu januarju, tako da ponudimo mlad krompir na trg že v drugi polovici meseca aprila.

ZAHTEVE V PRIDELAVI ZGODNJEGA KROMPIRJA

 

Nakup ustrezne zgodnje sorte krompirja in zdravega semena je predpogoj za kakovosten in obilen pridelek. Vsako leto se začne prodaja semenskega krompirja za naslednjo rastno sezono že v mesecu novembru in decembru. Ponudba zgodnjih sort krompirja je zelo pestra. Odločamo se lahko med naslednjo ponudbo sort: ARROW, ARINDA, ANUSCHKA, MARABEL, ADORA, RIVIERA, PRIMURA,….

Pred vsako sezono je zelo pomembna priprava tal, gnojenje z organskimi gnojili na podlagi analize tal, ustrezna temperatura tal, osvetlitev in zaščita.  Krompir dobro uspeva v globokih in humoznih tleh. V kolobarju pa najbolje za žiti, travno deteljnimi ali deteljno travnimi mešanicami. Zahteva pH 5,5 do 6,5. V jeseni zadelamo v tla 20 ton na ha starega uležanega hlevskega gnoja, spomladi pri pripravi tal pred sajenjem pa še v neekološki pridelavi vsa mineralna gnojila. V osnovnem gnojenju spomladi torej plitvo vdelamo v tla še od 100 do 110 kg/ha N, 70 kg/ha P205 in 180 kg/ha K20. Na Primorskem lahko sadimo zgodnji krompir v manjšem obsegu tudi v plastenjake že v januarju mesecu in pobiramo pridelek že v aprilu mesecu. Dohodek pri pridelavi zgodnjega krompirja je odvisen prav od njegove zgodnosti. V plastenjakih predhodno ustrezno gnojimo in pripravimo tla za strojno sajenje gomoljev. Sadimo na nekoliko dvignjene gredice, ki jih opremimo s kapljičnim sistemom namakanja in prekrijemo s črno folijo. Na ta način zagotovimo dobre pogoje za rast krompirjevih gomoljev, ker se nam tla pod črno folijo ustrezno hitro ogrejejo. Preko kapljičnega sistema zagotovimo tudi nemoteno namakanje v času cele rastne sezone. Tla pod črno folijo ohranijo dobro strukturo. Z uporabo črne folije preprečujemo tudi rast plevelov. Zelo pomemben postopek pred sajenjem krompirja je pravilna kalitev gomoljev pri ustrezni temperaturi, svetlobi in zračni vlagi.

Nakalimo navadno zgodnje sorte, pa tudi pozne, če jih sadimo na zelo peščena tla, kjer so

pogoste poletne suše. Z nakalitvijo prej dosežemo pridelek in se tako suši delno

izognemo.  Da bi krompirju zagotovili ustrezno hiter začetni razvoj, ga je potrebno torej pravilno nakaliti. Nakalitev gomoljev je torej postopek, kjer gomolje za daljše obdobje postavimo v prostor z ustrezno temperaturo, vlago in osvetlitvijo:

1. Temperatura je dejavnik ki vpliva na hitrost rasti kaličev. Krompir lahko nakalimo pri

različnih temperaturah. Če ga želimo nakaliti hitro, v 14 dneh, potem naj kalitev

poteka pri temperaturi do 20 o C. V tem primeru bo hitro pognalo manjše število kaličev,

rastline pa bodo na polju imele manjše število stebel. Temperaturo moramo nekoliko znižati nekaj dni pred sajenjem, da ne pride do presaditvenega šoka, ker gomolje posadimo v relativno hladna tla. Tla morajo imeti vsaj 8 o C. Drug način je nakalitev pri temperaturi 10 do 15 o C. Gomolji pri tej temperaturi nastavijo več kaličev, posledično imajo rastline zato več stebel na polju in tvorijo večje število nekoliko drobnejših gomoljev. Kalitev pri nižji temperaturi poteka dalj časa, od tri tedne do en mesec.

2. Zračna vlaga direktno ne vpliva na kalitev kot nekateri pridelovalci zmotno mislijo,

saj kaliči potrebno vlago za rast večinoma pridobijo iz gomolja. Vpliva pa na izsušitev

gomoljev, zato so zelo suhi prostori za kalitev manj primerni. Torej, poskrbeti moramo tudi za ustrezno zračno vlogo v prostoru, kjer poteka kalitev gomoljev.

3. Osvetlitev je tudi ključni dejavnik pri kalitvi krompirjevih gomoljev. Najprimernejša je difuzna svetloba. Če kalimo gomolje v pretemnem prostoru, so kaliči dolgi, svetli in krhki. Zato se ob kakršnemkoli premikanju odlomijo. Kaliči se polomijo tudi pri saditvi, posebej še, če sadimo z avtomatskim sadilcem. Če sadimo z avtomatskim sadilcem je potrebno

gomolje le dobro zbuditi (kalčki dogi le 2 do 3 mm. V tem primeru smo dosegli ravno

nasprotni učinek, saj je vznik poznejši in neenakomeren. Ob ustrezno močni svetlobi se

razvijejo trdni, zbiti in močno obarvani kaliči, ki se ne lomijo. Njihova barva je odvisna

od intenzivnosti osvetlitve in je sortno značilna. Mimogrede, kaliči so tudi zelo pomembni

za razlikovanje sort med seboj.

Gomolje za kalitev pretresemo v zabojčke (lesene, plastične). Optimalno je, da je v

zabojčku le ena vrsta gomoljev. Če nam primanjkuje zabojčkov ali prostora, lahko v zabojček damo tudi dve do tri vrste gomoljev na debelo, pomembno je le, da ima svetloba dostop do vsakega zabojčka. Ko pripravljamo gomolje za kalitev, že prisotne kaliče odlomimo in s tem omogočimo rast novim kaličem. Pravilno nakaljeni gomolji imajo zbite, do 1 cm dolge kaliče, ki so trdni in se ne lomijo.

 

 

Pripravila: Jana Bolčič, KGZS Zavod GO