Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

POMEN KOLOBARJA IN ZELENEGA GNOJENJA PRI NAČRTOVANJU PRIDELAVE ZELENJAVE

datum: 05.11.2019

Pri načrtovanju kolobarja v zelenjadarstvu upoštevamo zahteve rastlin, kakovost zemljišča, lego in velikost kmetije. Pravilno oblikovan kolobar je nujen glede na zahteve ekološkega kmetovanja in tudi glede na vpliv na okolje.

Datum: 05.11.2019

POMEN KOLOBARJA IN ZELENEGA GNOJENJA PRI NAČRTOVANJU PRIDELAVE ZELENJAVE

Pri načrtovanju kolobarja v zelenjadarstvu upoštevamo zahteve rastlin, kakovost zemljišča, lego in velikost kmetije. Pravilno oblikovan kolobar je nujen glede na zahteve ekološkega kmetovanja in tudi  glede na vpliv na okolje. Načrtujemo ga na podlagi potreb na trgu, glede na lastnosti tal in potreb rastlin po hranilih. Z rastlinami za zeleno gnojenje lahko dopolnimo načrt kolobarja in s tem dosežemo celoletno pokritost tal, kar pozitivno vpliva na strukturo tal, na povečevanje humusa v tleh, na povečevanje življenja v tleh, na boljšo zaščito pred erozijo (tudi vetrno) in predstavlja zaščito podtalnice ter površinskih voda.

Dobro načrtovan kolobar preprečuje utrujenost tal, širjenje bolezni in škodljivcev. Zmanjšamo tudi prisotnost plevelov, izboljšamo izrabo gnojil in humusa iz tal, z menjavo rastlin s plitvimi in vrtnin z globljim koreninskim sistemom. Ustvarimo bolj zračna in rahla tla. Pri načrtovanju kolobarja je potrebno predvideti najkrajši čas pri ponovnem sajenju iste kulture vsaj tri leta, nekatere botanične družine (čebulnice, metuljnice in križnice) zahtevajo vsaj štiri do pet letni kolobar, drugim (košarice, razhudnikovke) pa zadošča že dve letni kolobar.

Primeri dobrih sosedov kolobarju so: solata – rdeča pesa; korenje – čebula; cvetača – por; zgodnji krompir – brstični ohrovt; grah – cvetača; fižol – brokoli; zelena – špinača; krompir – špinača; zelena – cvetača. Slabi sosedje pa so: čebula – grah; čebula – fižol; zelena – korenje; špinača – rdeča pesa; krompir – paradižnik, jajčevec, paprika.

Bela gorjušica, oljna redkev, krmna redkev, oljna in krmna ogrščica imajo zelo pozitiven vpliv na strukturo tal. S svojim razvejanim in bogatim koreninskim sistemom prezračijo tla v globino in jih v času, ko jih pomulčimo in zadelamo v tla, tudi razkužujejo. Ko opravimo ukrep mulčenja in takojšnje zadelave zelene mase križnic v  tla, se ob tem postopku sproščajo glukozinolati, to so žveplaste spojine, ki razkužilno delujejo v tleh. Z zadelavo križnic v tla tudi zelo pripomoremo k povečevanju organske snovi v tleh. Ta ukrep pogosto svetujemo tudi v pridelavi zelenjave v plastenjakih, zato da popestrimo pestrost rastlin v kolobarju. V mešanico za zeleno gnojenje vključimo čim več rastlin, sicer pa velja pravilo, da vključimo vsaj 50% metuljnic, 25% žit in 25% križnic, v primeru ko želimo povečevati humus v tleh. Metuljnice vežejo v tla dušik, s pomočjo Rhizobium bakterij, ki se nahajajo v mešičkih na koreninah metuljnic. Poleg dušika vežejo metuljnice v tla tudi fosfor. Z zadelavo žit obogatimo tla tudi s kalijem, z zadelavo križnic pa vnašamo v tla tudi žveplo, ki je pomembno makrohranilo.

Rastline s katerimi izboljšamo strukturo tal so: por, zelena, detelja, lucerna, oljna redkev, bela gorjušica, facelija, stročnice. Rastline, ki slabšajo tla pa so korenje in peteršilj. Za zmanjšanje plevelov na njivi ugodno vplivajo: špinača, ajda, zelena, por in sončnice, slabše pa se obnesejo grah, kumare, solata, korenje in na splošno bučevke. Rastline, s katerimi izrazito povečujemo humus v tleh pa so: TDM, DTM, por, zelena, stročnice. Slabše rezultate pa imamo pri solati, kapusnicah in plodovkah, ker so večje porabnice humusa.  

Inkarnatka  Mulčenje sudanske trave v plastenjaku