Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

PRIDELAVA RAZLIČNIH SORT RADIČEV

datum: 15.08.2019

Radič vsebuje veliko zdravilnih učinkovin. Je zelo pomembna vrtnina, ki jo lahko svežo uživamo preko celega leta. Ima terapevtske učinke na telo. Zaradi bogate vsebnosti vlaknin veže in čisti strupe iz telesa. Ugodno vpliva na delovanje žolčnika. Zaradi vsebnosti zdravilne učinkovine inulin znižuje sladkor v krvi in ga priporočamo sladkornim bolnikom. Najbolj zdravo je uživanje svežih solat, ki jim po želji lahko dodamo kuhan domač fižol ali kuhan krompir. Sorte poznega treviškega radiča lahko pripravljamo na žaru, v pečici s sirom, s testeninami in rižotami.

 

Pridelava radiča Cichorium intybus L.

Izvor in območja uspevanja                                      

 Spada v družino košaric, tako kot solate. Rdeč glavnat radič Chioggia pridelujemo že vrsto let. Prve sorte smo v osemdesetih letih dobili iz Italije, iz območja Chioggie, in sicer sorte Cesare, Oresto, Mesola, Foresto, Pompeo, Febbrarese,… Do danes se je najbolj ohranila sorta Pompeo, ki služi tudi kot standard pri preskušanju novih sort. Območje uspevanja je za radič izredno široko, saj uspeva izredno dobro in tudi tradicionalno z lastnimi selekcijami na novogoriškem in tudi na obalnem območju. Izvor tega radiča je selekcija iz radiča Variegato di Castelfranco. Selekcije so kmetje vršili že v letih 1934 in 1935. V vseh teh letih so potekale uspešne selekcije rdečega glavnatega radiča, tako da imamo danes na razpolago sorte, ki jih lahko pridelujemo preko celega leta. Novogoriško območje je bolj primerno za pridelovanje zgodnjih sort rdečega glavnatega radiča, medtem ko v Slovenski Istri poteka pridelava v glavnem jesensko zimskih sort rdečega glavnatega radiča št. 5, št. 6 in št. 7. Zanimive so tudi novejše selekcije radiča Castelfranco, ki se same lepo rumeno obarvajo, pa tudi novejše selekcije rdečega glavnatega radiča Verona.                                                                                                         

Načini pridelave                                                                                                                       

         radič uspeva na več različnih tipih tal, od zelo peščenih do težjih glinastih  tal,                            

         po membno je, da v primeru težkih tal predhodno strojno pripravimo dvignjene gredice,                         tla morajo biti dovolj odcedna in tudi zračna, kar je pogoj za dobro ukoreninjenje sadik radiča,               izredno je pomemben razvoj glavne korenine, ker se v njej nahaja veliko hranilnih snovi, ki so                  potrebne za razvoj glavic ali pa rozete pri drugih sortah radiča,

         za pridelavo na Primorskem posejemo seme radiča konec junija ali še do sredine julija v stiropor plošče, ki jih nato položimo v polsenčen prostor,     

         zgodne sorte posejemo  že v marcu in aprilu, vendar ne dosegamo visokih pridelkov,             

          sadike vzgojimo v 25-30 dneh, 

            sadike so primerne za sajenje na stalno mesto, ko razvijejo 4-6 pravih listov in dobro razvito                     koreninsko grudo. 

Pedoklimatske zahteve                                                                           

         optimalna temperatura za rast in razvoj radiča je 15 do 20 o C,                                         

         minimalna temperatura, ki je potrebna za rast je 8 o C,                                                                   dobro uspeva pri pH vrednostih 5-6,8,                               

         posebno je pomembno učinkovito namakanje takoj po sajenju radiča na stalno mesto, ker je pomembno da se sadike dobro ukoreninijo,                                                                  

         varstvo rastlin se vrši na prisotnost pepelaste plesni, talnih škodljivcev in bakterioze, ki se lahko bolj pogosto pojavi v jesensko zimskem času,                                                    

         v jesensko zimski pridelavi radič pobiramo, ko formira lepo sklenjene in čvrste glave, to je od oktobra do decembra,                                                                                             

         pri prezimnih sortah radiča za zaščito pred mrazom uporabimo prekrivke (lutrasil, agryl) in ga lahko pobiramo še v januarju in februarju.                                                     

Medvrstne razdalje sajenja                                                                                                        

Zgodnje sorte radiča sadimo lahko na medvrstne razdalje: 35 cm x 30 cm. Pozne sorte radiča pa je priporočljivo, da sadimo na večje medvrstne razdalje: 45 cm x 45 cm, zaradi tega da omogočimo dobro zračnost med rastlinami.                                                             

Kolobar in redna opravila v nasadu radiča                   

Radič zelo dobro uspeva po žitih. Priporočljivo pa je, da se šele po treh letih ponovno vrne na isto površino. Zelo pomemben element v prehrani rastlin je kalcij, še posebno v fazi stiskanja glav, predvsem zato, da dosegamo kvalitetne pridelke in boljše skladiščenje radiča.                                                                                                              

Gnojenje                                                                                                                               

Priporočljive vrednosti za gnojenje radiča so: 20 do 40 ton hlevskega gnoja na ha ali 2-4 tone druge organske mase na hektar. Dodajamo pa še mineralna gnojila: 100 do 150 kg na hektar dušika, ki ga dodamo vsaj v treh obrokih, 160 do 200 kg na hektar fosforja in 80 do 160 kg na hektar kalija. V težjih tleh gnojimo z dušikom lahko že v osnovnem gnojenju, v lažjih bolj peščenih tleh pa ga razdelimo na več obrokov. Zelo pomembno je, da razdelimo dušična hranila na več obrokov. Pomemben element v prehrani rastlin je kalcij, še posebno v fazi stiskanja glav ga apliciramo foliarno, predvsem zato, da dosegamo kvalitetne pridelke in boljše skladiščenje radiča.  

                                                                                     Namakanje                                                                                                                             

Priporočljivo je namakanje preko kapljičnega sistema. Možno je tudi namakanje preko razpršilcev. Bistveno je namakati v dopoldanskem času. V jesenskih terminih moramo biti pri namakanju pazljivi, ker moramo upoštevati tudi količine padavin, ki  so v tem letnem času bolj pogoste. Za naše razmere sta najbolj kritična meseca julij in avgust, ker sta to običajno najbolj sušna meseca.                                                                     

Priprava za trg                                                                                                                               

Glavnat rdeč radič Chioggia odrežemo, očistimo ga starih in uvelih zunanjih listov, tako da sortiramo lepo obarvane živo rdeče glavice v kartonaste ali plastične zabojčke. Zgodnje sorte so običajno nekoliko lažje in dosegajo 350 do 400 gramov teže, medtem ko pozne sorte formirajo težje glave, od 400 do 500 gramov teže. Glede na težo glavic, ki jih dosegamo v pridelavi, jih tudi sortiramo v zaboje. Pri pridelavi zgodnjih sort radiča pridelamo lahko 12 do 14 ton glavic na ha. Pri pridelavi poznih sort radiča pa pridelamo lahko 16 do 18 ton glavic na hektar. Radič lahko skladiščimo pri 3 do 5 o C in 90% relativni zračni vlagi le za 7 do 12 dni. Za dlje časa ga lahko skladiščimo edino v pogojih kontrolirane atmosfere v hladilnicah. To pomeni, da moramo poskrbeti za ustrezno dovajanje kisika in ogljikovega dioksida v hladilne komore.                                                                                    

 Sortiment                                                                                                                      

Možnosti pridelave rdečega glavnatega radiča Chioggia so velike, ker je pridelava v naših pedoklimatskih pogojih zelo uspešna. V zadnjih letih opravljamo preskuse s poznimi sortami rdečega glavnatega radiča. Dobre sorte so Pompeo, No 7, No 8, Altair. Zgodnje sorte pa so: Leonardo, Cesare, Erfano, Indigo,…Poznamo še številne druge tipe radiča, kot so: Verona, Treviški (zgodne in pozne sorte), tržaški solatnik, solkanski radič,…Vsi tipi radičev so v zadnjih letih zelo zanimivi za pridelavo, saj so nezahtevni v pridelovanju in predvsem ekonomsko zelo zanimivi v jesensko zimskih terminih pobiranja.Za pridelavo so zanimive tudi zgodnje sorte rdečega treviškega radiča, radič Castelfranco, rdeč glavnat radič Verona, vrtan rdeč radič, vrtan zelen radič, tržaški solatnik.    

Jana Bolčič, KGZS Zavod GO

Njiva cikorije.jpgPestra ponudba radičev.jpg