Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Rastline za zeleno gnojenje

datum: 21.03.2017

Pomen zelenega gnojenja tudi v trajnih nasadih.

Rastline za zeleno gnojenje

RASTLINE ZA ZELENO GNOJENJE

Pomen zelenega gnojenja

S setvijo rastlin za zeleno gnojenje skrbimo za ohranjanje in povečevanje organske snovi v tleh. V mešanici, ki jo uporabimo za setev se priporoča čim bolj pester izbor rastlin, ker na ta način vnesemo v tla veliko različnih koristnih snovi. S tem ukrepom skrbimo, da so tla vedno pokrita in zaščitena. Zmanjša se izpiranje hranil v globlje plasti in tudi tveganje za onesnaženje voda. Izboljša se mikrobiološka aktivnost v tleh, struktura tal in zračnost tal. Tudi voda se v tleh, ki so bogata s humusom bistveno bolje veže na talne agregatne delce in je rastlinam bolj dostopna. V takih tleh se volumen koreninskega sistema bistveno poveča, tudi površina koreninskih laskov je običajno večja in poveča se moč črpanja vode in hranil v rastlino. Rastline so tako bolj odporne na bolezni in škodljivce.
Zmanjša se tudi nevarnost erozije (polovica ozemlja v Sloveniji je erozijsko občutljiva,kot so območja z močnimi vetrovi, poplavna območja ter hribovita in gričevnata območja). Zeleni pokrov zmanjša negativni vpli dežja in vetra tudi za 50 – 90%. Mešanico za setev pripravimo iz metuljnic, križnic in različnih žit ter trav, dodamo pa ji tudi semena različnih zdravilnih rastlin. Na območjih, kjer ni na voljo dovolj živinskih organskih gnojil, moramo zelenemu gnojenju posvetiti večjo pozornost.
Tudi v trajnih nasadih,kjer z načrtno ozelenitvijo ustvarimo kompaktno trajno rušo, je tako strojno, kot ročno delo, predvsem v neugodnih vremenskih razmerah in na večjih strminah veliko lažje in bolj enostavno. Z ukrepom zelenega podora zmanjšujemo tudi prisotnost agresivnih plevelov. Z vključevanjem metuljnic, žita in križnic zagotavljamo poleg vnosa hranilnih snovi v tla tudi biotsko pestrost rastlin v okolju in zatočišče za številne koristne organizme.
Metuljnice (krmni grah, detelje, lucerna, grašica,…) vežejo dušik iz zraka s pomočjo Rhizobium bakterij, ki se nahajajo na koreninah metuljnic. Z zadelavo metuljnic v tla, vnesemo v tla tudi fofor. Več kot 80 % se zmanjšajo izgube dušika na račun metuljnic. Naravni dušik se počasi sprošča in je rastlinam ves čas dostopen. Povečevanje organske snovi v tleh je temelj za povečevanje pridelkov. S plitvo zadelavo žit (ječmen, rž, oves,…) vnesemo v tla tudi kalijeva hranila. Z zelenim podorom križnic (krmna ogrščica, krmna redkev, rukola,…) pa veliko žveplastih spojin. Križnice vsebujejo veliko glukozinolatov, ki v tleh delujejo razkužilno, tako da jih priporočamo tudi za setev v plastenjakih po glavni kulturi, ker na ta način lahko izvedemo naravno rakuževanje tal. Zaradi večje biotske pestrosti pride do izraza tudi estetski izgled krajine.

Primerne rastline za ozelenitev tal

Metuljnice

Grašica (Vicia spp.)
Spada med enoletne metuljnice. Primerne mešanice grašice z žiti so ržiga (50 kg/ha rži + 90 kg/ha kuštrave grašice); ječmiga (50 kg/ha ječmena + 90 kg/ha kuštrave grašice); ter ovsiga (60 kg/ha ovsa + 90 kg/ha jare grašice). Kuštrava grašica je prezimna rastlina.

Volčji bob – lupina (Lupinus sp.)
Cveti belo, belo modro in rumeno. Zraste do 1 m visoko. Rumeno cvetoč dobro uspeva na sušnih in bolj kislih tleh. Je meliorativka. Sejemo ga zgodaj spomladi, pa tudi v juliju in avgustu mesecu. Zaorjemo v času polnega cvetenja. Sejemo 200 kg/ha semena.

Medena detelja (Melilotus sp.)
Uporabljamo navadno ali belo deteljo. Poznamo eno in dvoletne. Enoletne sejemo spomladi, dvoletne pa jeseni. Doseže tudi do 2 m. Ima bele cvetove, navadna medena detelja pa rumene cvetove. Uspeva v sušnih, toplih in alkalnih tleh. Je meliorativka. Sejemo 25 - 30 kg/ha.

Facelija (Phacelia tanacetifolia)
Je enoletna rastlina. Cveti modro vijola. Uspeva na sušnih in alkalnih tleh. Sejemo jo lahko spomladi ali pa v začetku avgusta meseca, da jo lahko pred zimo zaorjemo.

Inkarnatka (Trifolium incarnatum)
Zraste do 70 cm v višino. Je enoletna prezimna rastlina. Cveti škrlatno rdeče. Raste v toplih rastiščih. Prenese tudi – 10 °C. Sejemo jo proti koncu meseca avgusta. Podorjemo jo v jeseni ali pa do konca meseca aprila v naslednjem letu. Za setev uporabimo 25 – 30 kg/ha semena.

Lucerna (Medicago sativa)
Sejemo jo za večletno (3 leta) prekrivanje tal. Tudi veliko število trav je primerno za večletne ozelenitve njivskih površin. Sejemo 20 – 30 kg/ha semena. Zaželjeno je valjanje posejanih površin. Setev vršimo do 1 – 2 cm globine.

Križnice

Oljna ogrščica in oljna repica
Križnice imajo razkužilni učinek zaradi visoke vsebnosti glukozinolatov – žveplove spojine, ki nam lahko razkužijo tla v globino, predvsem je ta postopek dobro izvesti v plastenjakih, v primeru, ko imamo težave z nematodami zaradi ozkega kolobarja. Sejemo jih v začetku septembra, po potrebi posevek zalijemo, da se bolje ukorenini in prične z rastjo, ko pa razvije bujno listno maso ga zmulčimo in zadelamo v tla ter zapremo plastenjak vsaj za tri tedne, da se hitreje sproščajo glukozinolati in pričnejo s svojim delovanjem. Količina semena za setev je za ogrščico 12 do 18 kg/ha, za oljno repico pa 10 do 15 kg/ha.

Oljna redkev (Raphanus sativus L. var. oleiformis Pers.)
Je enoletna neprezimna 1,5 m visoka rastlina, ki ima belo vijolično socvetje. Ima izrazito antinematodno delovanje. Je hitro rastoča rastlina, tako da jo lahko uporabimo v spomladanskem kot jesenskem času setve. Rabimo 15 do 20 kg semena /ha. Z globokim koreninskim sistemom dobro zrahlja in prezrači tla v globino. Oljna redkev ustvarja veliko organske mase v tleh. Zmanjšuje pa tudi vsebnost nitratov v talnem profilu.

Pri setvi krmnega ohrovta pa rabimo 5 do 6 kg semena na ha. Krmni ohrovt doseže tudi do 2 m višine, dobro prezimi in ga spomladi lahko zmulčimo in podorjemo. Sejemo pa ga v začetku septembra.

Bela gorjušica (Sinapis alba L.)
Je enoletna rumeno cvetoča rastlinska vrsta. Razvije močan koreninski sitem in je zato odporna na sušo. V tleh zmanjšuje prisotnost nematod in je zato primerna za vse kmetovalce, ki želijo ohraniti trajno rodovitnost tal, mikrobiološko aktivnost v tleh in visoko vsebnost humusa v tleh. Novejše sorte zmanjšajo prisotnost nematod tudi za 90 %.

Krmna ogrščica (Brassica napus L. var. napus f. biennis)
Ogrščica oblikuje globoke korenine, ki ugodno vplivajo na strukturo tal. Rumeni cvetovi privabljajo žuželke. Na Primorskem jo sejemo konec avgusta ali začetek meseca septembra. Podorjemo jo lahko v polnem cvetenju, paziti moramo le, da ne semeni. Ustvari veliko organske mase, ki jo moramo plitvo zaorati v tla.

Krmna repica (Brassica napa L. ssp. sylvestris f. autumnalis)
V primerjavi z ogrščico tvori precej tanjše in tudi manjše steblo. Lahko jo sejemo še do sredine septembra. Za ha porabimo 15 – 20 kg semena. Če želimo, da nam rastline oblikujejo bogato listno maso in če je potrebno, jo lahko pognojimo še z 80 – 100 kg dušika na ha.

Trave

Sudanska trava (Sorghum sudannense P.)
Je enoletna neprezimna rastlina. Zraste tudi do 2 - 3 m v višino. Uspeva v večini tipov tal. Odlično prenaša sušne razmere. Ko doseže 60 cm jo zaorjemo, sicer je zaoravanje oteženo. Sejemo jo spomladi in poleti. Setev: 30 kg/ha semena.

Mungo (Guizotia abyssinic (L. f.) cass.)
Mungo je nova vrsta, ki zraste do 1 m v višino. Rastlina po obliki spominja na sudansko travo. Odlično prenaša sušne razmere. Lahko pa hitro propade ob prvem mrazu. Za setev 1 ha porabimo 8 – 10 kg semena. Sejemo jo lahko podobno kot sudansko travo.

Za setev dosevkov je potrebna minimalna plitva obdelava tal in setev z žitno sejalnico ali kar povprek s trosilcem za mineralna gnojila. Pred setvijo priporočamo vsaj minimalno gnojenje s 200 – 300 kg/ha NPK 15:15:15 in po potrebi dognojevanje po vzniku dosevkov, da bi zraslo kar največ organske mase za zeleni podor.

Pripravila: Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agr.

Viri:

  • Poženel Anka, 2007: Sredozemsko kmetijstvo
  • Kramberger Branko, 2003: Ozelenitev tal v kmetijstvu, UM, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor
  • Krmne rastline in poljščine, Semenarna Ljubljana