PRIDELAVA VRTNIN V EKOLOŠKEM KMETOVANJU
datum: 03.04.2020
V tabelah so navedeni normativi, ki jih upoštevamo v pridelavi zelenjadnic. Naveden je tudi primer za intenzivno pridelavo zelenjadnic v plastenjaku.
PRIDELAVA VRTNIN V EKOLOŠKEM KMETOVANJU - NORMATIVI
Vrtnine – potrebe (tla, svetloba, temperatura, voda
VRTNINA | semen v g | Globina setve v cm | Optimalna T v o C | Minimalna T v o C | Čas za vznik - dni | Ciklus rasti v dneh | |
BLITVA | 50 - 60 | 1,5 - 2 | 15 - 20 | 5 | 10 - 12 | 50 - 60 | |
KORENJE | 800 - 850 | 0,2 – 0,5 | 18 | 6 | 15 - 30 | 70 - 120 | |
KUMARE | 30 - 40 | 1,5 - 2 | 25 | 15 | 6 – 10 | 60 – 90 | |
SOLATA | 700 - 900 | 0,5 | 15 - 20 | 5 | 6 - 8 | 50 - 100 | |
PAPRIKA | 150 | 0,5 - 1 | 20 - 25 | 15 | 15 - 20 | 150 – 180 | |
PARADIŽNIK | 300 - 400 | 0,5 | 20 -22 | 12 - 13 | 10 - 12 | 130 - 180 | |
POR | 350 - 400 | 0,5 - 1 | 15 -20 | 5 | 15 - 25 | 120 -180 | |
ŠPINAČA | 90 - 100 | 1,5 - 2 | 15 | 5 | 12 - 15 | 40 - 65 | |
BUČKE | 4 - 8 | 2 - 3 | 25 - 30 | 15 | 10 - 12 | 45 - 70 | |
RADIČ | 500 - 600 | 0,5 | 15 - 20 | 5 | 6 - 8 | 120 - 150 | |
ZELJE | 300 - 350 | 0,5 | 18 - 20 | 6 | 8 - 10 | 100 - 180 | |
B. OHROVT | 300 - 350 | 0,5 | 18 - 20 | 6 | 8 - 10 | 100 - 180 | |
OHROVT | 300 - 350 | 0,5 | 18 - 20 | 6 | 8 - 10 | 100 - 180 | |
BROKOLI | 300 - 350 | 0,5 | 18 - 20 | 6 | 8 -10 | 70 - 80 | |
RDEČA PESA | 90 - 100 | 1,5 | 15 - 22 |
| 9-12 |
| |
|
|
|
|
|
|
| |
V povprečju zahtevajo vrtnine dobro osvetlitev, strukturna tla z visokim deležem humusa in dobro odcedna tla. Potrebno je opravit analizo tal, da nato izvajamo osnovno gnojenje in dognojevanje glede na rezultate analize tal. V ekološki pridelavi uporabljamo organska gnojila. Zelo pomembno je, da rastline razvijejo bujen koreninski sistem in predvsem bogato maso koreninskih laskov, ker bodo na ta način lahko nemoteno črpale vodo in hranila iz tal.
Sorte po vrstah vrtnin
V ekološki pridelavi v čim večji meri sadimo sorte. V kolikor imamo dobre rezultate tudi s posameznimi kultivarji pa kontrolno organizacijo s posebnim obrazcem zaprosimo za dovoljenje za nabavo semena kultivarja, ki ga želimo pridelovati.
Sadike – lastna pridelava
Seme posejemo v stiroporaste plošče ali pa plastificirane plošče. Posejemo ga v dober substrat (dovoljen v ekološki pridelavi). Pazimo na namakanje, ki mora biti zelo uravnoteženo. V poletnem času je pomembno, da ustvarimo senčenje nad setvenico, da se izognemo sončnim opeklinam na rastlinah. Pridelava sadik v poletnem času poteka lahko zelo hitro, sadike solate lahko pridelamo v 20 – 25 dneh.
Kolobar ali vrstenje rastlin
Vsako leto so zapišemo načrt kolobarja. Pri vrstenju rastlin upoštevamo, da se rastlina iz iste družine vrne na isto mesto po 4 letih. Na ta način se v veliki meri lahko izognemo napadom talnih gliv in tudi nematod. V plastenjaku pridelamo lahko vsaj 2 kulturi na leto.
Zelenjadnice po družinah:
Glede na izkušnje priporočamo v plastenjakih pridelavo: paradižnika, paprike, kumar, solate, blitve in špinače. Na prostem pa pridelavo radičev, grmastih bučk, ohrovta, zelja, brokolija, pora, rdeče pese. Zaradi zagotavljanja širokega kolobarja pa bi lahko zgodnje sorte križnic pridelovali tudi v plastenjaku.
V marcu mesecu pričnemo s sajenjem paradižnika, nato paprike in kumar.
Normativi za sajenje – medvrstne razdalje po kulturah (osvetlitev)
Sadilne razdalje so velikega pomena, posebno še v ekološki pridelavi. Rastlinam moramo zagotovit dovolj prostora in svetlobe za njihov nemoten razvoj.
Kultura | Sadilne razdalje |
Solata | 35 cm x 35 cm |
Bučke | 100 cm x 50 cm |
Paradižnik | 80 cm x 40 - 50 cm |
Zelje | 40 cm x 40 cm; 70 cm x 40 cm (jesen) |
Špinača | 25 cm x 5 cm |
Ohrovt | 70 cm x 50 cm |
Kumare | 80 cm x 30 - 50 cm |
Radič | 35 cm x 35 cm; 45 cm x 45 cm (jesen) |
Por | 60 cm x 5 cm |
Brokoli | 60 cm x 40 cm |
Blitva | 25 cm x 5 cm |
Paprika | 80 cm x 40 cm |
Rdeča pesa | 30 cm x 6 cm |
Gnojenje, dognojevanje – organska gnojila
Razhudnikovke, križnice, lobodovke in bučevke imajo velike potrebe po hranilih. Košarice in lilijevke pa imajo srednje velike potrebe po hranilih.
V spodnji tabeli so podane vrednosti potreb po hranilih za posamezne kulture (kg/ha):
KULTURA | N | P205 | K20 | t/ha |
Solata | 116 | 26 | 106 | 20 |
Bučke | 150 | 40 | 150 | 30 |
Paradižnik | 220 | 48 | 240 | 60 |
Zelje | 224 | 48 | 224 | 40 |
Špinača | 146 | 40 | 146 | 20 |
Ohrovt | 255 | 60 | 225 | 30 |
kumare | 160 | 80 | 233 | 100 |
Radič | 160 | 30 | 130 | 20 |
Por | 90 | 30 | 95 | 20 |
Brokoli | 210 | 60 | 165 | 15 |
Blitva | 176 | 48 | 176 | 20 |
Paprika | 180 | 30 | 135 | 30 |
Rdeča pesa | 133 | 40 | 133 | 20 |
Vir: Smernice za integrirano pridelavo vrtnin, 2017
Organska gnojila
SUPERGUANOXY – 4/5 % N + 15/16 % P2O5 +5/6 % K2O + 43/48% O.S.
STALLATICO – 3% N + 4% p2o5 + 4% K2O + 45% O.S..
DUNG – 3% N + 6% P2O5 + 12% K2O.
KOMPOST – 4,5% N + 5% P2O5 + 4% K2O + 60% O.S.
AZOCOR – 11% N + 77% o.s.
AMINOVITAL – 9% N + 75% aminokislin.
Mineralna gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi:
KALIJEV SULFAT – 50 % K2O in 18 % S.
HYPERCORN – 26 % P2O5.
PATENTKALIJ – 30 % K2O + 17% S + 10% MgO.
PATENT – PK – 12% P2O5 + 15% K2O + 11% s + 5% MgO.
Vir: Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo, 2009
Sredstva za krepitev rastlin
ALGOVITALPLUS
PLANTONIC
AGREE (B.th.var. aizawai) – paradižnikov molj, koruzna vešča, južna plodovrtka, listne sovke, kapusova sovka, kapusov belin, repni belin, kapusov molj, slakov veščec, čebulni molj.
PRESTOP – Pythium spp., Fusarium spp., Rhyzoctonia spp., Phytophtora spp., Botrytis spp., Didymella Lycopersici.
RASTI SOIL TONIC G – naravni zeolit z povečanje odpornosti rastlin.
WETCIT – naravni ekstrakt pomaranč, biorazgradljiva močila. Wetcit optimira učinkovitost ostalih pripravkov.
PLANTONIC (ekstrakt koprive, vrbe in sončničnega olja) – za dvig odpornosti rastlin.
CIRKON (ekstrakt ameriškega slamnika) – za dvig odpornosti rastlin.
Oskrba rastlin – opora, ovijanje rastlin okoli opore, čiščenje zalistnikov)
Možnosti postavitve opore so različne. Najbolj pogosto se odločamo za postavitev polietilenskih vrvic na katere ves čas ovijamo rastline (paradižnik, kumare). Pri paradižniku je potrebno tudi redno odstranjevati zalistnike. Pri kumarah pa izbiramo sorte ali kultivarje, ki ne oblikujejo stranskih vrež ali pa je teh zelo malo. Pri papriki je tudi potrebno odstranjevat zalistnike.
Tehnologija pridelave
Plodovke pridelujemo na dvignjenih gredicah, ki jih opremimo s kapljično cevjo in prekrijemo s črno ali rjavo folijo. Tudi vmesni prostor v plastenjaku lahko prekrijemo s za vodo prepustno folijo, ki ima dolgo življenjsko dobo. Na ta način ohranjamo dobro strukturo tal, preprečujemo izhlapevanje vode iz tal in preprečujemo rast plevelov. Lahko pa medvrstni prostor prekrijemo s slamo.
Namakanje – potrebe rastlin po vodi
Najbolj racionalen in ekonomičen je kapljični način namakanja. Za zagotavljanje dobre omočenosti morajo biti kapljači na 20 cm. V poletnem času je potrebno plodovke (paradižnik, kumare, paprika, bučke) oroševati tudi od zgoraj z meglenjem, s pomočjo mikrorazpršilcev.
| Pridelek (kg/m2) | Pridelek (kg/500 m2) | Pridel. (kg/1000 m2) | Pridelek (t/ha) |
Solata | 2 | 1000 | 2.000 | 20 |
Bučke | 3 | 1500 | 3.000 | 30 |
Paradižnik | 7,5 | 3750 | 7.500 | 75 |
Zelje | 3 | 1500 | 3.000 | 30 |
Špinača | 2 | 1000 | 2.000 | 20 |
Ohrovt | 4 | 2000 | 4.000 | 40 |
kumare | 10 | 5.000 | 10.000 | 100 |
Radič | 1 | 500 | 1.000 | 10 |
Por | 2 | 1000 | 2.000 | 20 |
Brokoli | 1 | 500 | 1.000 | 10 |
Blitva | 2 | 1000 | 2.000 | 20 |
Paprika | 2,5 | 1250 | 2.500 | 25 |
Rdeča pesa | 2 | 1000 | 2.000 | 20 |
PRIMERI ZA KOLOBAR (spomladansko poletni termin pridelave = A/jesensko zimski termin pridelave = B)
2020: po 1000 m2 za kulturo:
A: paradižnik – paprika – kumare
B: solata - blitva - špinača
2021: po 1000 m2 za kulturo:
A: kumare – bučke – solata
B: blitva - špinača - por
2022: po 1000 m2 za kulturo:
A: zelje – solata – paradižnik
B: špinača – brokoli – blitva
2023: po 1000 m2 za kulturo:
A: paradižnik – paprika – kumare
B: solata - blitva - špinača
2024: po 1000 m2 za kulturo:
A: brokoli – zelje – blitva
B: blitva – špinača - solata
Priprava za trg
Izredno pomembno je, predvsem v poletnem času, da pobiramo pridelke zjutraj, ker so takrat rastline še dovolj ohlajene od noči.
KGZS Zavod GO:
Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agronomije