7. mednarodni kongres »herojskega vinogradništva« na Portugalskem

datum: 26.05.2022

V univerzitetnem mestu Vila Real v vinski regiji Douro na Portugalskem je od 12. do 14. maja potekal 7. mednarodni kongres z naslovom »Ekstremno vinogradništvo - od kulturne krajine do gospodarske in okoljske trajnosti«.

Glavni organizator kongresa je bila mednarodna organizacija CERVIM, ki je bila ustanovljena leta 1987 pod okriljem OIV z namenom spodbujanja in zaščite herojskega vinogradništva, kamor uvrščamo vinograde na nagibih nad 30%, terasirane vinograde, vinograde na nadmorski višini nad 500 m in vinograde v zahtevnih pridelovalnih razmerah na majhnih otokih.

7. mednarodni kongres »herojskega vinogradništva« na Portugalskem

Na letošnjem kongresu je bilo preko sto udeležencev iz enajstih držav. Iz Slovenije smo se kongresa udeležili dr. Denis Rusjan, redni profesor na Biotehniški fakulteti in koordinator Javnih služb v vinogradništvu ter Andreja Škvarč in Mojca Mavrič Štrukelj iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Da bi mednarodnim udeležencem kar najbolje predstavili primorsko herojsko vinogradništvo smo pripravili tri referate. Dr. Denis Rusjan je predstavil prispevek Terase v Brdih in Colliu - tisočletna dediščina urejene krajine. Za poster sekcijo je Andreja Škvarč pripravila prispevek Perspektive klonske selekcije v vinorodni deželi Primorska, Mojca Mavrič Štrukelj pa Terasirani vinogradi in herojsko vinogradništvo v vinorodni deželi Primorska.

Prva dva dni kongresa sta bila namenjena predstavitvi znanstvenih in strokovnih prispevkov, demonstraciji kmetijske mehanizacije, primerne za težje pridelovalne razmere in degustacijam. Zadnji dan pa smo obiskali vinsko regijo Douro, ki je eno najbolj znanih vinorodnih območij v Evropi, del območja spada na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Navdušili so nas številni vinogradi, ki se strmo vzpenjajo nad reko Douro in dobra vina, še posebej svetovno znani porto.

Herojsko vinogradništvo je pred številnimi izzivi, ne samo v Sloveniji, pač pa po celotni Evropi. Pestijo nas podobne težave: visoki stroški pridelave, pomanjkanje delovne sile, vpliv podnebnih sprememb itd. Ker so območja herojskega vinogradništva pomembna za kulturni izgled krajine, preprečevanje zaraščanja, poseljenost podeželja, turistično dejavnost, ohranjanje lokalnih sort… pričakujemo, da bo njihov pomen prepoznala širša skupnost in politični odločevalci, da bomo tudi čez petdeset in več let občudovali herojske vinograde in okušali grozdje in vino, pridelano v njih.

Napisali: Mojca Mavrič Štrukelj, Andreja Škvarč

Fotografije: Denis Rusjan