Kakovost vina je odvisna tudi od kakovosti meritev

datum: 07.06.2018

Vino nas praviloma spremlja ob pomembnih življenjskih dogodkih, vendar so z vinom mnogokrat povezana tudi velika razočaranja. Prepogosto opažamo, da zaradi premajhnega zavedanja o pomenu kakovosti meritev veliko pridelovalcev slej ko prej naleti na težave. Velikokrat slišimo:

• Zakaj mi biološki razkis ni stekel?“
  
  Običajno se izkaže, da pH vina ni bil tak, kot je vinar pričakoval. Žal je to izvedel prepozno.
   
• „Kako to, da imam tako veliko vsebnost alkohola v vinu, ko pa je preračun iz vsebnosti sladkorjev v grozdju nakazoval bistveno manj?“
  
  Tu je razlogov za razhajanje lahko več, vsekakor pa so ključni pravilno vzorčenje, kakovostna meritev ter ustrezen preračun.
   
• „Ekstrakt brez sladkorja ne dosega zakonsko določene vsebnosti. Ampak meni so izmerili manj sladkorja.“  
  
  So meritve zanesljive?

• „Zakaj mi je vino oksidiralo, saj je zaščiteno?“
  
  Ste prepričani?

Ne gre samo za nezadovoljstvo, nemalokrat zaradi neznanja oziroma nerazumevanja pomena analiznih rezultatov nastane gospodarska škoda, kar v težkih časih zelo slabo vpliva na panogo. Torej analizni podatek je uporaben le, če je zanesljiv.
 

Kaj to pomeni in kaj lahko naredite?

Sama meritev ni dovolj, če vzorec ni pravilno odvzet. Pri vinu je to sicer manjši problem, saj je vzorec homogen, vendar se tudi tu lahko zgodi, da vino iz zgornje in spodnje pipe ni identično.

Predvsem pa bodite pozorni, da uporabljate čisto embalažo, ki nima vonja. Pri grozdju pa je vzorčenje velikokrat vzrok nezadovoljstva in težav, a več o tem jeseni.

Sicer pa si nadzor nad metodo najlažje predstavljamo s strelskimi tarčami:

• Vsem nam je jasno, da je strelec, ki je nenatančen in netočen, neuspešen.
   
• Vendar v praksi ni bistveno boljši strelec, ki je sicer točen (povprečje rezultatov je približno v sredini), vendar nenatančen. Sploh, če ima na razpolago le en strel. Da se temu izognemo, izvajamo meritve v ponovitvah.
   
• Žal ni boljši niti strelec, ki je sicer natančen, vendar ni točen. To se običajno zgodi zaradi sistematične napake.

Da bi preprečili pojav sistematične napake, analiziramo kontrolni vzorec. To je vzorec, ki ga analiziramo vsakokrat pred izvedbo analiz (pri žveplu se žal ne obnese) in njegovo vrednost primerjamo s prejšnjimi vrednostmi. Seveda pa je treba tudi kontrolni vzorec občasno preveriti s standardom; to naredimo s sodelovanjem v medlaboratorijski primerjavi oziroma z akreditiranimi analizami.
 

Da bi dosegli točne in natančne rezultate torej:

• analize izvajamo v 2 ponovitvah, da se izognemo naključnim napakam;
• periodično preverjamo kakovost meritev s kontrolnim vzorcem;
• periodično preverjamo kakovost meritev glede na pravo vrednost;
• tudi če analiz ne izvajamo sami, se pozanimamo, kako zanesljiv rezultat dobimo.

Drugi problem, ki ga opažamo, pa je, da so rezultati analiz prevečkrat sami sebi namen oziroma služijo formalnim, birokratskim zahtevam.

Sicer se zavedanje, da je za pridelavo kakovostnega vina treba vedeti, kakšno je grozdje in kako zori vino, povečuje.

Vendar je še vedno omejeno predvsem na meritve sladkorjev v grozdju in prostega žvepla v vinu. S poznavanjem dodatnih parametrov pa lahko ključno vplivamo na kakovost grozdja.

Čim več prijetnih trenutkov ob kozarcu vina želimo!